HIEROGLIFI!

IZBOR IN PUBLIKACIJA

Program Hieroglifi! je zaključil zadnjo fazo zbiranja gradiv po vsebinskih sklopih. Sledi analiza in objava zbranega gradiva, med stotinami prispevkov bomo sedaj izbrali najboljše in jih izdali v publikaciji. Ob tem pa bi se radi zahvalili vsem, ki ste prispevali preko spletnega portala www.hieroglifi.net. 

SOBIVAMO!

REŠEVANJE PROBLEMATIK IN OZAVEŠČANJE

Program Sobivamo! je osveščevalnega značaja, saj je njegov namen z direktnimi akcijami in pristopi opozarjati in opominjati na različne problematike (okolje, politična angažiranost, marginalizacija določenih skupin itd.), hkrati pa analizirali potrebe mladih na lokalni ravni. Program je namenjen tudi povezovanju mladih z ostalimi starostnimi skupinami v mestu :
Zadnji projekti: 

IZMENJAVA OBLAČIL

V petek, 25. 10. od 10.-16. ure, je na Grajskem trgu potekala akcija Izmenjava oblačil. Namen akcije je bila izmenjava oblačil med generacijami po principu kos za kos. Starejše generacije so prinesle kose njihove mladosti, ki so v današnjem času že del retro stila, mlajši pa so večinoma prinesli dodatke in kose oblačil, ki jih ne nosijo več, ker so jih prerasli ali pa niso več modni.
Glede na dejstvo, da vsak mimoidoč kljub oglaševanju dogodka, za aktivnost izmenjave oblačil morda ni vedel, smo v društvu poskrbeli za oblačilne kose na zalogo (ki smo jih predhodno zbirali po mestnih četrteh). Le-ti so bili na voljo brez blagovne menjave – v zameno za modni nasvet. Na tak način smo želeli sprožiti lokalno kroženje dobrin, obenem pa spodbuditi izmenjavo znanja in medgeneracijski dialog. Predvsem starejše generacije so akcijo dobro sprejele. Gospa srednjih let, je presenečena, da so oblačila na voljo brezplačno, vzela žametne hlače, pri modnem nasvetu v zameno pa je nekoliko oklevala:”Kaj pa vem, danes že vse gre, včasih si moral paziti, da v službi nisi imel prekratkih rokavov, da bi kazal komolce ali ramena in za moške so se spodobila pokrivala.” Spet druga gospa, ki je za akcijo zvedela preko letaka je prinesla sončna očala, majico ter pulover, v zameno pa ni želela ničesar, dejala je:”Imam še več oblačil, ki mi ležijo v omari, če boste to ponovili naslednjič prinesem še več, naj vzamejo tisti, ki jih resnično potrebujejo.”
Prostovoljki KD MC IndiJanez, Metka Hajdič in Mojca Bizjak sta poročali o dobrem obisku:” Veliko se jih je ustavilo in pregledalo ponudbo. Akcija se jih je zdela pohvale vredna, menili pa so, da bi morali to izvajati redno, da se ljudje navadijo in tudi opogumijo. Ne gre le za pomoč revnim, pač pa bi radi spodbudili miselnost, ki ni izključno potrošniška,”je dejala Metka, Mojca pa je dodala:”Vsak ima doma veliko stvari, ne le oblačil, ki jih v bistvu ne potrebuje, lepo bi bilo, če bi se navadili, da vsega ni potrebno kupovati in nato zavreči. Tudi oblačila druge roke so včasih povsem kot nova, obenem pa imajo neko zgodbo.”

pASJI PARADIŽ

Od ponedeljka, 30. 9., do četrtka, 3.10. je v mestnem parku, v neposredni bližini Trubarjeve ulice potekala akcija programa Sobivamo!:Pasji paradiž.
Pasji paradiž je z ograjenim, nadzorovanim območjem ponudil psom prostor, kjer so se lahko svobodno gibali in igrali. 
Lastniki so tako lahko brez posledic in skrbi spustili kosmatince iz povodcev, kar sicer v mestnem parku ni dovoljeno. Namen akcije je bil omejiti nenadzorovane izpuste psov in posledično vplivati na nezaželene kontakte s sprehajalci ter psom ponuditi prostor za socializacijo. Lastniki psov so se na akcijo odzvali večinoma pozitivno. Predvsem tisti s psi, ki ne ubogajo na vsak odpoklic, so se strinjali, da je ograjen prostor zanje odlična priložnost, da brezskrbno spustijo psa ali pa z njim vadijo poslušnost. Gospa srednjih let je s hrtom Pasji paradiž obiskala več dni zapored. Ob koncu akcije je bila kar nekoliko razočarana, dejala je: “Danes že podirate? Škoda. Sicer psa ne morem kar tako spuščati, ker je izjemno hiter in rad preganja. Nekateri lastniki ne marajo, da k njim priteče tuj pes – tukaj v ograji se temu izognem. Sem se kar hitro navadila na to.” Navadil pa se je tudi njen hrt, ki je že od daleč nakazoval, da pozna smer proti Pasjemu paradižu, ki mu je očitno kljub temu da gre za ograjen prostor, nudil določen občutek prostosti. Pasji paradiž je imel vse dni razen prvega, ko je obilneje deževalo, dober obisk – v ogradi se je istočasno znašlo tudi po šest psov. Kritike so bile  usmerjene predvsem na velikost ograde – ki bi v idealnih pogojih obsegala večjo površino.
V društvu smo z akcijo preizkušali model pasjega parka, ki je v nekaterih evropskih mestih že uveljavljen. Tovrstni parki vsaj delno zadostijo socializaciji psov, obenem pa je njihov potencial tudi širše družbeno koristen. V njih bi lahko na primer izvajali organizirane tečaje osnove pasje vzgoje, meščane brez psov podučili kako ravnati v bližina psa ali denimo pod strokovnim vodstvom prirejali dogodke, kjer bi se v okviru športno-gibalnih prireditev srečevali psi in otroci oz. ljudje, ki si stika z živalmi želijo.

KIKIRIKI!

UDARNE AKCIJE in URBANE INTERVENCIJE

IGRARIJE

V sredo, 6.11. 2013 od 10h – 16h ure so se na Vetrinjski ulici 30, na letnem vrtu restavracije Štajerc odvijale IGRARIJE. društvu smo z akcijo želeli spodbuditi medgeneracijsko sodelovanje in dialog ter prenos dediščine. V ta namen smo predhodno obiskovali dome ostarelih občanov in spodbujali svoje člane in prostovoljce, da govorijo z babicami in dedki ter poizvedo, kako so se igrali nekoč. Starejšo generacijo so povabili na dogodek, da bi v živo predstavili igre svoje mladosti. Zbrali smo okoli trideset starejših iger, med drugimi take, ki jih sedanja mladina ne pozna (npr. Janez, kje si?, Kozo klamfat, Svinje gnati, Orehov panj, Zvezde metat itd.). Glede na to, da gre za igre, ki niso predvidevale posebnih pripomočkov (morda kamenje ali palice) so bili opisi pravil iger ves čas dogodka razstavljeni po prostoru. Da bi obiskovalce privabili k igranju, smo na tla narisali t.i. ristanc, razporedili frnikule, domine in ostale bolj znane igre, da bi tudi starejši spoznali sodobne igre pa smo postavili interaktivno konzolo. “Izbrali smo gibalne in športne igre. Kozola zazna obris posameznika in njegove kretnje. Za starejše je to zanimivo, to so igre, ki jih sami niso poznali. Obenem je to zanje neke vrste rekreacija,” je povedala Saša Milešič. Mlajši obiskovalci, ki so konzolne igre obvladovali, so si ob nekaj spobude ogledali tudi starejše igre in se nekaterih celo spomnili. “Ja, “Gospodična, koliko je ura”, to smo se mi igrali! Pa “Gnilo jajce” v vrtcu in “Slepe miši”, je ugotovil Luka, njegova punca pa je povezavo z igrami starejših, našla v gumitvistu in mlinu, “Mi smo imeli ploščadno igro – tukaj pa vidim, da so starejši igrali isto igro, le da so si polje narisali sami, za figure pa uporabili kar fižol”, je zaključila. 

OVEKOVEČIMO SPOMINE

V torek, 12.11., smo Kulturnega društva Mladinski center IndiJanez izvedli akcijo poimenovano Ovekovečimo spomine. Z zbranimi napisi, ki so jih prispevale vse generacije (od najstnikov pa vse do varovancev Doma Danice Vogrinec) so opremili različne točke, večinoma v ožjem mestnem jedru.
Točke označujejo mesto dogodka, ki je bilo za posameznega meščana posebnega osebnega pomena. V neposredni bližini Frančiškanske cerkve tako najdemo spomin 82.-letnega Lojzeta, ki pravi:”Na betonskem platoju me je mama prvič v javnosti premikastila, ker sem se polulal na bližnji grm,” na Grajskem trgu se nahaja zdaj tudi z javnostjo deljen spomin 25.-letnega Denisa P.:”Tukaj sem izbranki nadel zaročni prstan,”; na vogalu Gosposke ulice in ulice 10. oktobra sta zabeležena kar dva spomina vezana na, kot pravita, prvi lokal v mestu – kjer se je 79.-letna Marija “Prvič napila šerija. Za tem nikoli.” Precej spominov je vezanih na mestni park, zmenke, prve poljube, simpatije, tako je ovekovečen denimo prostor, kjer je 33.-letne Monika fantu povedala, da je noseča. Če je večina spominov pozitivne narave – npr. točka, kjer je fant na poti iz šole našel muco, ki je postala del družine, kjer je starejša gospa spoznala moža, ali spomin kako je moški srednje generacije na tržnici s teto nekoč prodajal kokoši; pa je kar nekaj zbranih spominov vezanih tudi na nezgode (golobji drekci, padci v luže, javne klofute). Akcija ovekovečimo spomine tako nehote spominja tudi na nekdanjo podobo mesta in prostore druženja, obenem pa kaže na družbene norme (npr. Marko P. je zabeležil, kako so se pri spomeniku Kodžak vsak dan skejtali, dokler jih ni pregnala starejša gospa... ipd.)
Akcija je primer ulične intervencije, ki na zanimiv način doda vrednost mestnim kotičkom, ki se večini meščanov morda zdijo brezpomenski ali pa spominja na minulo dogajanje v mestu in nekdanje prostore druženja. V društvu upajo, da bodo napisi, ki bodo tla krasili do 9.12., spodbudili tudi medgeneracijski dialog.
Akcija je del programa Kikiriki!, ki ga v KD MC IndiJanez izvajajo v okviru Evropske prestolnice mladih 2013.
 

POSLUH!

POVEZOVANJE GLUHIH, NAGLUŠNIH IN SLIŠEČIH

Prve tri srede v novembru (6.11., 13.11., 20.11.) ob 19 uri, smo v dvorani ŠTUK organizirali brezplačne delavnice slovenskega znakovnega jezika za dijake in študente. 
Na delavnicah so se udeleženci naučili abecede in osnove kretanja ob prisotnosti članov Društva gluhih in naglušnih Podravje in tolmačke Kaje Hoetzl. Gluhi prostovoljec Ivan Gragar je  dijakom in študentom orisal izkušnjo odraščanja v svetu slišečih in tako približali vsakdanje situacije, ki za gluhe in naglušne predstavljajo izziv in niso samoumevne. Delavnica je bila namenjena vsem mladim, ki so si  želeli znanja osnovne komunikacije z gluhimi in naglušnimi, naletela pa je na odličen odziv. Delavnic se je skupno udeležilo okoli petdeset posameznikov, ki so ob koncu prejeli tudi potrdilo o opravljenem tečaju. Večina je bila mnenja, da je osnovno poznavanje kretanja ne le koristno za denimo študentih pedagoške fakultete in strokovne delavce, ki se srečujejo z gluhimi, temveč si s tem tudi širimo obzorja in spoznavamo drugačnost. Program Posluh! se je skupaj s skoraj dvestio predstavitvami po srednjih šolah izkazal kot izjemno koristen, ne le za gluhe in naglušne, pač pa tudi za slišečo mladino.