V začetku oktobra je Društvo IndiJanez priredilo festival ustvarjalnosti, veščin in inovativnosti Računajte na nas. Dogodek, ki je v šestih letih obstoja postal že prava zgodnjejesenska tradicija, se je tokrat odvijal na Trgu svobode, pod budnim očesom "Kodžaka". Ponovno se je predstavil pester nabor umetnikov in inovatorjev, ki so vsak s svojo unikatno ustvarjalno energijo pričarali nadvse prijetno vzdušje. Ustvarjalci z najrazličnejših področij so na stojnicah izvajali aktivnosti, s katerimi so obiskovalcem in mimoidočim na ogled ponujali svoje projekte, dejavnosti in veščine – od rokodelstva in slikarstva do inženirstva in podjetništva – in s tem ponovno dokazovali, da je v Mariboru veliko prostora za inovativnost.

Glavna organizacijska ekipa v sestavi sodelavcev društva Mateja Behina, Ines Terbovšek in Katje Zgoznik je k sodelovanju vabila predvsem mlade ustvarjalce, ki največkrat nimajo podobne priložnosti za javni nastop, pa tudi tiste, ki s svojo dejavnostjo (ali dejavnostmi) tako ali drugače izstopajo – v smislu kvalitete ali edinstvenega pristopa. Nudenje priložnosti ostaja tudi eno od osnovnih načel festivala, s katerim si društvo prizadeva opolnomočiti posameznike, ki pogosto težje dostopajo do kvalitetnih platform, pa si zaslužijo pozornost javnosti. V času množične konzumacije poceni komercialnih vsebin in izdelkov je unikatom sicer namenjamo vedno manj, zato je takšna platforma toliko bolj dragocena. 

V okviru festivala se je predstavilo 12 izvajalcev, od posameznikov do skupin in društev. Vsebine so pokrivale področja, kot so likovna in uporabna umetnost, tekstil, rokodelstvo, podjetništvo, grafika, glasba in inženiring, izvajale pa so se v obliki praktičnih demonstracij, kot tudi bolj interaktivnih delavnic, ki so aktivno vključevale obiskovalce festivala. Na prizorišču je bila tudi ekipa društva, ki je ljudem ponujala razne igre in druge zabavne vsebine, ki so na sproščen način pokrivale področja mladine, socialnega varstva in duševnega zdravja. 

Program

Prvi del festivala, ki je bil prvotno zastavljen za vsak dan med 4. in 8. oktobrom, je potekal vzporedno s programom Zveze prijateljev mladine Maribor ob tednu otroka; drugi del se je odvil v naknadnih terminih 14. in 15. oktobra. 

1. dan: ponedeljek, 4. 10. 

Festivalsko dogajanje so otvorile Mihaela Gros, Ines Žarki in Tjaša Jamnikar. Mihaela, ki je tudi prostovoljka pri Društvu IndiJanez, je obiskovalcem predstavila osnovne tehnike kvačkanja in štrikanja, z njeno pomočjo so lahko naredili tudi lastne izdelke. Ines je medtem vabila k ogledu personaliziranih glinenih lončkov Wicked Pots v obliki ženskih prsi in prikazala postopek dekoracije izdelanega lončka. Tjaša pa je poleg recikliranega papirja iz naravnih materialov, ki ga ročno izdeluje pod znamko Duša papirja, nudila možnost izdelave štampiljk iz linoleja in poslikave s kano.  

2. dan: torek, 5. 10.

Drugi dan se nam je na Trgu svobode pridružil vizualni umetnik Tilen Pepevnik, ki je s slikarsko demonstracijo na temo Maribora mimoidoče navduševal za tehniko akvarela. Istočasno se je predstavil njegov zastopnik Artopolis, spletna platforma za promocijo in prodajo del, ki nas je nato spremljala vse dni festivala. Z nami je bila tudi Nina Tomažin s svojo znamko Nina Ninuri, ki se poleg ilustracije ukvarja s predelavo, recikliranjem in popravljanjem odpadnega tekstila; v okviru svoje stojnice je v živo predelovala kose oblačil in s tem prikazala različne primere kreativnega popravila tekstila. Torkov program so zaokrožili člani društva A Cure for Happiness, ki so izvedli praktično delavnico sitotiska: tehniko so demonstrirali s pomočjo različnih privlačnih motivov, ki so privabljali obiskovalce vseh starosti.  

3. dan: sreda, 6. 10.

Na prizorišču se je ekipi društva ponovno pridružil Tilen, ki je tokrat pripravil interaktivno slikarsko delavnico. Le-ta je obiskovalce učila osnove perspektive, skiciranja in zajemanja določene scene ter jim obenem približala tehniko akvarela, domov pa so odšli z ročno naslikano razglednico. 

Tretji dan festivala je zaradi neugodne vremenske napovedi potekal v okrnjeni obliki. Prav tako so bile povsem odpovedane oziroma prestavljene vsebine, načrtovane za četrtek, 7. in petek, 8. oktobra. 

4. dan: četrtek, 14. 10.

Po enotedenski prekinitvi je se je v četrtek festivalsko dogajanje nadaljevalo. Na sporedu je bila ekipa Grand Prix Engineering (GPE) Univerze v Mariboru, zdaj že stalna gostja festivala: sestavljajo jo študentje in študentke strojništva, elektrotehnike, računalništva, mehatronike in ekonomije, ki vsako leto v okviru projekta Formula Student izdelajo dirkalnik z motorjem z notranjim izgorevanjem, s katerim tekmujejo po vsej Evropi. Meta Mežan je pripravila delavnico izdelovanja mini grafik iz recikliranih materialov, v okviru katere so obiskovalci spoznali tehniko suhe igle na tetrapak, predstavila pa je tudi cikel grafik v tehniki sitotiska. 

5. dan: petek, 15. 10.

Zadnji festivalski dan so soustvarjali štirje udeleženci: poleg ekipe GPE so svoje vsebine pokazali še Špela Lael Cvetko, Nuša Smolič in Matija Krivec, ki so nas obiskali iz Ljubljane. Špela je na svoji stojnici obiskovalce zabavala in nagovarjala z vpogledom v različne vrste tarota, na ogled je bilo tudi njeno slikarsko delo. Na področju slikarstva deluje tudi Nuša, ki se obenem ukvarja s promocijo umetnikov na mednarodnem trgu; v okviru svojih delavnic je tako združevala ustvarjalni proces in poslovni vidik umetniškega izražanja. Matija, ki s svojim ustvarjanjem združuje ročne spretnosti in glasbo, pa je predstavil izbor instrumentov iz naravnih materialov, pa tudi izdelke iz korenin, vejic in vitic.

Društvo IndiJanez

Vsebine, ki jih je za festival pripravila organizacijska ekipa, so poleg promocije in predstavitve Društva IndiJanez skrbele za dobro razpoloženje pri udeležencih in mimoidočih. Na voljo so bili letaki in drugi promocijski materiali, med drugim tudi personalizirane broške, ki so si jih obiskovalci lahko izdelali sami. Trg je obiskala tudi ekipa Centra Šteker, največjega programa društva. 

Dejavnost je s pomočjo osebnega pristopa in neposrednostjo ulične akcije ljudi pozivala, naj delijo izbrane utrinke, trenutke, spomine in mnenja, nato pa jih še na kratko zapišejo in zalepijo na eno od tabel, ki so se prelevile v nekakšne razstavne panoje, misli Mariborčank in Mariborčanov pa v majhne umetnine. Povprašali smo jih na primer, kako se sami kreativno izražajo, kaj je zanje uspeh, kreativnost, ljubezen, domišljija ali kaj menijo o socialnih omrežjih, na raznobarvne listke v obliki src pa so nam lahko zaupali svoje občutke o tem, koga imajo radi, kaj imajo najraje pri sebi, za kaj so hvaležni, kaj jih razveseljuje in česa si želijo. 

V duhu uličnih akcij društva, kot je na primer akcija "Ovekovečimo spomine" izpred petih let, smo beležili tudi trenutke in utrinke, ki so mimoidoče spominjali na Maribor.  Aktivnost je služila kot izvirni način ovekovečenja festivalskega dogajanja, obenem pa je nastala slika, ki zajema vsaj del mestnega duha in javne zavesti. Festival je s tem spodbujal dialog v več pomenih, na ravni skupnosti in individualno.

Ni kriva apatija

Eden glavnih namenov festivala je tudi razbijanje mita o nezanimanju, neaktivnosti in apatiji, skozi katerega javnost pogosto dojema predvsem mlado populacijo. S prizadevanjem k izboljšanju podobe mladih v javni zavesti – brez oznak pasivnosti in neizvirnosti – dokazujemo, da mladinska in ustvarjalna kultura živita tudi v mariborski regiji in drugod po Sloveniji. 

Kje pa lahko iščemo razloge, zakaj nista bolj v ospredju skozi vse leto? Težko je okriviti en sam vzrok, a morda se vanju preprosto ne vlaga dovolj; če bi ustvarjalci od lokalnega okolja dobili pogoje za aktivno sodelovanje, gre sklepati, da bi se bili bolj pripravljeni vključevati. Šele ko nehamo vztrajati, da mladim itak do ničesar ni oziroma vsaj priznamo, da zadeva ni tako enostavna, se lahko posvetimo raziskovanju pravih dejavnikov. 

Da prostor in želja po ustvarjalnosti obstajata tudi v lokalnem okolju, sicer dokazuje obisk festivala, ki po zadnjih ocenah znaša do 200 obiskovalcev skozi vseh pet dni. Gre za rezultat raznolikega programa, primernega za vse starosti, priljubljene lokacije v središču mesta in (bolj ali manj) ugodnega vremena. Velik del obiskovalcev so predstavljali dijaki in učenci z bližnjih šol, študenti, upokojenci in drugi naključni mimoidoči, kar nekaj je bilo tudi mladih družin in starih staršev z vnuki. 

Nagovor raznolikih obiskovalcev je ključen za aspekt prenosa znanja, ki predstavlja enega osnovnih gradnikov festivala in njegovega poslanstva. Poleg možnosti predstavitve za same ustvarjalce gre tudi za priložnost za vključevanje in poučevanje obiskovalcev: s tem, ko se lahko v okviru delavnic ali demonstracij preizkusijo na nepoznanih ali manj znanih področjih, nastane dragocena izkušnja neformalnega izobraževanja in pridobivanja spretnosti oziroma veščin, ki temelji na brezplačnem, prosto dostopnem pretoku znanja. 

Nenazadnje imajo tovrstni dogodki še toliko večji pomen v času pandemije, ki ni le prekinila vsakdanjih stikov, ampak tudi ogrozila številne vsebine na področju kreative (in s tem seveda številne kreativce). Zahvaljujoč vpogledu v svet nedostopnosti in omejitev nam je zdaj jasno, koliko pomeni, da se lahko zatečemo k ustvarjanju. Tudi ko je zmanjšana vloga sicer izredno pomembnega socialnega vidika, gre še zmeraj za koristne veščine, ki istočasno predstavljajo nekakšno terapevtsko noto, možnost izpopolnjevanja in spodbujanje k aktivnemu preživljanju časa. 

Srčki, glasba, igrivost: festival v očeh organizatorjev

Po čem pa si bomo letošnji festival najbolj zapomnili organizatorji?

Matej Behin

Dotaknilo se me je dejstvo, da znamo ljudje tudi po preizkušnjah in burnih časih še vedno skupaj ustvarjati, pa tudi primeri izvirnih, nenavadnih načinov ustvarjanja, ki cvetijo kljub nezadostni podpori s strani sistema. Moja želja je, da to večkrat prenesemo tudi na druga področja. V spominu mi bodo vsekakor ostali tudi pisani srčki, ki so napolnili našo tablo; veliko je stvari in ljudi, ki jih imamo radi in naši obiskovalci so to z veseljem podelili. Mešanica ljubezni in kreativnosti je dan popestrila tako njim kot naši ekipi.

Ines Terbovšek

Moram reči, da sem pozitivno presenečena, s kako raznolikimi dejavnostmi se mladi (in mladi po srcu!) ukvarjajo in kako nalezljivi so njihova inovativnost, zanos ter ljubezen do ustvarjanja in kreativnega izražanja. Najbolj mi je ostal v spominu zadnji dan festivala – predvsem zato, ker je trg za nekaj časa še malo bolj oživel, ko ga je napolnil zvok violončela, na katerega je zaigral Matija Krivec, na enem izmed njegovih doma narejenih bobnov pa ga je pospremila obiskovalka festivala. Vsekakor simpatičen vložek za zaključek festivala!

Katja Zgoznik

Za izdelovanje brošk smo imeli nekatere motive in slike že vnaprej pripravljene, na voljo pa so bili tudi prazni listi, kamor so lahko obiskovalci narisali lastne unikatne motive. V mislih sem imela, da si bodo broške želeli narisati in izdelati predvsem otroci in mladostniki, a sem z radostjo spremljala, kako so se za našo mizo znašli tudi mnogi gospodje, ki ohranjajo svojo igrivost in kreativnost.