”Sem kriminalec. Moj zločin je radovednost. Moj zločin je presojanje ljudi, njihovih besed in misli in ne videza. Moj zločin je, da vas pretentam z nečim za kar mi ne boste oprostili.”- Hackerski manifest, 1986

Hekerji so v javnosti pogosto prikazani kot zdolgočaseni najstniki, ruski kiberkriminalci ali deviantneži. Zgodovina hekanja je prav nasprotno polna samoukov z abstraktnimi idejami, ki so po svoje spreminjali svet.  

JOHN DRAPER AKA CAP’N CRUNCH

1. PIŠČALKA, NIXON in TOALETNI PAPIR

Kot je skušal pojasniti že Bruce Schneier, ko ljudje gradijo je varnost mati modrosti, ki se pojavi malce kasneje. Dober primer sega v sedemdeseta, ko je John Draper ugotovil, da bi sistem klicanja na dolge razdalje lahko bil brezplačen, če bi klicatelj vzpostavil pravilne zvočne frekvence, ki bi omogočale operaterske funkcije. Priročniki s seznami tonskih frekvenc so bili dostopni v mnogih knjižnicah, ustrezno frekvenco pa je bilo moč ustvariti s piščalko, ki se je nahajala v kosmičih Captain Crunch (2600 Hz). Draper se je pozabaval, izkoristil svoje tehnično zanje in poklical samega predsednika, v tistem času Nixona. Navodilo, ki mu ga je predal je, naj odnese toaletni papir v javno strannišče v Los Angelesu, kjer ga je zmanjkalo. Medtem, ko je prestajal kazen za potegavščino, je razvil prvi procesor za Apple II.

2.DRUGA SVETOVNJA VOJNA IN 
KRIPTOLOGIJA

Kriptoanaliza, umetnost dešifriranja kod, je spremenila potek druge svetovne vojne, kot morda že veste, če ste gledali Hollywodsko produkcijo okoli oskarjevske dobe. Po tem, ko je bolj ali manj ustvaril osnovo za računalnik, je britanski matematik in logik Alan Turing, s kriptografijo zlomil šifro Enigme, komunikacijske naprave Nemcev, in znatno vplival na razplet vojne. Napisal je tudi prvi računalniški program za prvi programabilni elektronski računalnik na svetu, angleški Colossus, šteje pa tudi kot začetnik umetne inteligence.

3. OMREŽJA SO SPREMENILA KRIMINAL

Spletni kriminal  se je pojavil v osemdesetih. Kiberkriminal kot fraza sicer sega v devetdeseta leta, ko je svet malce bolje dojel povezave med financami, virusi in škodljivo programsko opremo. Celo zdaj po masovnih naporih mednarodnih vlad, pri izrabljanju nazdora in dostopa do podatkov, komaj dohajamo realnost, ki je zaupanje, družbo in trgovino pahnila v svet, kjer so varnostne grožnje vse prej kot lokalne.

TETRIS MALO DRUGAČE

4. HEKANJE KOT IZBOLJŠAVA

Večji del zgodovine hekanja pravzaprav sestavljajo umetniški triki. Če govorimo o kriminalni aktivnosti, mnogi zanjo raje uporabljajo naziv cracking.  Na univerzi MIT, denimo kult hackinga v polnem pomenu besede še zmeraj živi. Leta 2012 je nekdo v kampusu stavbo spremenil v tetris zaslon, pri čemer so se okna vklapljala v raznolike barve in ustvarjala vtis pomikanja kock proti dnu. Hekanje je tako razumljeno kot inženiring (morda poznate angleški izraz life-hacking), ki dokumentira pametne izboljšave vsakodnevnega življenja. No, vidite. Hekanje je v bistvu eksplozija domišljije.

5.PREKLETI HIPIJI

Internet je bil zamišljen kot vojaški projekt z vojno v mislih.  Vlada je za to potrebovala ume sposobne čudnega mišljenja, pisanja algoritmov za kompleksne strukture. Norci s pravim mentalnim pristopom so hitro generirali mutantno kulturo, kjer se je podjetniško svobodnjaštvo pomešalo s hipijevskimi idejami, še posebej, ko so ljudje z malo spoštovanja do podjetnikov začeli spremljati zametke IT revolucije v sedemdesetih. Eden izmed takih je bil John Gilmore, ki je napisal DHCP.  DHCP je magija, ki jo uporabljate vsakič, ko igralno konzolo ali pametni mobilnik priklopite na brezžično omrežje in ne rabite storiti ničesar drugega kot vpisati geslo. Narejen je bil z namenom, da omogoči individualnim računalnikom v omrežju, da pridobijo svoje omrežne nastavitve od strežnika (primer je IP številka). Gilmore je sicer (ne samostojno) zaslužen še za GNU, računalniški operacijski sistem sestavljen izključno iz prostega programja, trenutno pa se posveča tudi reformi povezani z uporabo marihuane v ZDA.

JOHN GILMORE

6. NAJBOLJ SLAVEN HEKER ZA ZAPAHI JE PONAREJEVALEC

Nekaj šokantnega: računalniške sisteme uporabljajo zmedeni ljudje. Umetnost socialnega inženiringa ali manipulacija pridobitve gesel te lahko privede daleč, četudi povsem nenamerno. Recimo do osem mesecev samice, zato, ker je sodnik prepričan, da lahko lastnoročno začneš nuklearno vojno, četudi le s hekanjem telefonske govorilnice. Zgornji scenarij se je odvil Kevinu Mitnicku. Po odmevnem sojenju je drugo polovico devetdesetih presedel za zapahi, zaradi vdora v tehnološka podjetja in telekomunikacije. Mitnick, ki je trdil, da je vse napravil kompulzivno in iz radovednosti, je kariero začel z brezplačnimi vozovnicami za avtobus že pri dvanajstih letih.  Trenutno vodi podjetje, ki se ukvarja z varovanjem računalniških sistemov. 

KEVIN MITNICK