Prva živa knjižnica je bila izvedena leta 2000 na Danskem, kot del dejavnosti »Ustavimo nasilje«, s cijem ozaveščati ter vzpodbuditi mlade da bi bili dejavni na področju preprečevanja nasilja. Poslanstvo Žive knjižnice je nastalo s posledico brutalnega umora prijatelja petih ustanoviteljev, Dany Abergel, Asma Mouna,Christoffer Erichsen, Thomas Bertelsen, Ronni Abergel.
V Mariboru je društvo MKC Maribor že večkrat uspešno organiziral in izvajal Živo knjižnico. Program zmeraj bolj navdušuje ter privablja. Predvsem zato, ker je Živa knjižnica sredstvo, kjer se skozi dialog ozavešča ter izobražuje človekovih vrednotah in pravicah. Ter tako podira marsikatere predsodke in stereotipe v družbi.

 V TEJ KNJIŽNICI SO KNJIGE NAMREČ LJUDJE, PREDSTAVNIKI ALI PREDSTAVNICE RAZLIČNIH MANJŠIN IN DRUŽBENO OGROŽENIH SKUPIN. 

Pravzaprav vsi,  kateri se v svojem življenju soočajo s predsodki ali diskriminacijo, ter so o svojih izkušnjah pripravljeni govoriti in tako deliti svojo zgodbo obiskovalcem knjižnice. 
V osnovi deluje kot vsaka druga knjižnica, namreč izposoja knjige poteka za določen čas, bralcem pa je po branju knjige, dovoljeno kot tudi predvsem zaželjeno, da si izposodijo novo. Predviden čas je 45min, sicer pa je dolžina branja predvsem odvisna od poteka pogovora med knjigo in bralcem, zato se lahko zaključi prej, ali ob želji ter možnosti, tudi podaljša. 

Izkušnje »knjig«, ki so sodelovale:

»Živi knjižnici sodelujem kot »knjiga« že od leta 2012 z dvema profiloma, in sicer kot gibalno ovirana oseba in poslušalka metal glasbe oz. metalka.  Sodelovanje pri projektu, mi je omogočilo, da spoznam nove ljudi, pridobila sem tudi veliko novih prijateljev in lahko trdim, da smo ekipa Žive knjižnice, ena velika družina. Spoznala sem tudi nekaj novih kultur in se tudi sama soočila s predsotki, ki sem jih imela. Kot »knjiga« in skozi pogovor z »bralcem«, pomagam prav tako sebi oz. je to nekakšna terapija tudi zame, saj sem postala veliko bolj odprt oseba. Ena izmed čudovitih izkušenj je bila ta, ko sta si me starejši par »izposodila« kot poslušalko metala in v bistvu nista vedela sploh kako začeti s pogovorom, ker z metal glasbo nista imela izkušnje. Tako sem pogovor začela jaz in na koncu sta se tako vživela v pogovor, da sta si zapisovala naslove pesmi. Na  naslednji Živi knjižnici, me je gospod poiskal in rekel, da z ženo imata posnet CD z metal glasbo, ki sem jim priporočala in sta oba zelo navdušena. Tak primer, druženje in spoznavanje ljudi, so razlogi, da sodelujem v Živi knjižnici in bom tudi v prihodnje sodelovala.« -    Valentina

»Živa knjižnica mi je dala več, kot sem si lahko predstavljala. Tukaj sem sodelovala, z željo da razbijem določene predsodke o ljudeh kot sem sama. Na koncu sem spoznala da sem razbila predsodke nad drugimi, ki jih sama imela. Na veliko se je izgubil določen strah pred ljudmi, katerega sem gojila, saj sem zmeraj doumevala, da določeni ljudje težje sprejemajo ljudje kot sem sama. Spoznala sem, koliko se še motim in da še je toliko bolj pomembno, da prej spoznam človeka, kot pa da se kar naenkrat prepričam, da me bi zavračal.« - KATJA

»Že pred Živo knjižnico sem veliko in odprto govoril o svoji spolni usmerjenosti, zato sem se ob povabilu tudi odločil za sodelovanje na projektu. Vendar mi je sodelovanje dalo več kot sem pričakoval. Z vsakim novim bralcem / bralko sem dobil nova vprašanja. Priznam, včasih celo takšna o katerih poprej nisem razmišljal. Enostavno sem začel več razmišljati O sebi, svoji spolni usmerjenosti in se veliko bolje spoznal. Pa ne samo sebe, tudi veliko novih, srčnih ljudi, ki so pripravljeni deliti svoje zgodbe s svetom. Vsak, čisto vsak človek ima svojo, posebno in zanimivo zgodbo.« - GREGOR