Samozadovoljevanje v Mjanmaru ne obstaja - pa ne v praksi, kjer se domnevno pojavlja precej pogosto, ampak kot beseda sama. 
V slovarju, ki ga je odobrila vlada, je namreč ni. 
Ko pride do spolnosti, je težko najti kakršnokoli sprejeto terminologijo. Jezikoslovci so si neenotni glede vprašanja, ali v burmanskem jeziku sploh obstajata prevodni ustreznici za »penis« in »vagino«. Nandar, lokalni aktivist, ki prevaja feministično literaturo, je povedal, da večina ljudi preprosto pokaže na določen del telesa ali pa uporabi olepševalni izraz. 
Starši sramežljivo govorijo o »cvetovih« in »lulčkih«, če pa že razglabljajo o spolnosti, pa uporabljajo izrazoslovje, prilagojeno otrokom. 
Spolno vzgojo naj bi načeloma predavali v šolah, a večina učiteljev temo preprosto preskoči. Pogosto jim je preveč nerodno, da bi o spolnosti govorili pred celim razredom. Večina staršev niti noče, da bi o tem predavali, saj menijo, da bi to v otrocih lahko zbudilo radovednost. 
Lansko leto je članica parlamenta vladajoče Nacionalne lige za demokracijo (National League for Democracy) predlagala, naj se tej temi nameni več pozornosti, a vlada njenega predloga ni upoštevala. 
Zakoni o spolnosti so kaotični. Škatlico jutranjih tabletk je mogoče kupiti v supermarketu za manj kot dolar. 
Splav je nezakonit, vendar pogosto prakticiran. 
Sodomija ali »bolesten prestopek«, kot je bila poimenovana v kodeksu kriminalnih dejanj iz kolonialnih časov, je prepovedana; enako je s prešuštvom. Celo držanje ženske za roko je lahko »grozodejstvo nad njeno zadržanostjo«. 
Posilstvo v zakonski zvezi ostaja legalno. Med nedavnim burmanskim novoletnim festivalom so oblasti v Yangonu prepovedale prodajo kontracepcijskih sredstev in viagre v upanju, da bodo tako obrzdali spolne zločine. 
Urbana elita pa se vendarle malo sprošča. Drzna igra Vaginalni monologi (The Vagina Monologues) je bila pred kratkim uprizorjena v Yangonu, komercialni prestolnici. Pred nekaj leti je namreč že zgolj objava »besede na V« v angleščini v lokalnem časopisu sprožila tak val ogorčenja, da se je časopis opravičil. 

JEZIKOSLOVCI SO SI NEENOTNI GLEDE VPRAŠANJA, ALI V BURMANSKEM JEZIKU SPLOH OBSTAJATA PREVODNI USTREZNICI ZA »PENIS« IN »VAGINO«.

Kljub temu pa imajo po večini države še vedno največ veljave ljudske modrosti. Ženskam govorijo, da je lahko umivanje las med menstruacijo smrtno. Tudi uživanje solate iz čajnih listov ali gvajave ob napačnem času se lahko konča usodno. Žensko spodnje perilo se mora prati ločeno od moškega, da ne ogrozi moškosti slednjih. V nosečnosti je prepovedano jesti pekočo hrano, kaj šele imeti spolne odnose. 
Morda revolucija spolnosti še ni dosegla Mjanmara, ga je pa zato tehnološka. 
Zaradi pametnih telefonov se spreminja način na katerega običajni Burmanci razumejo svoje telo. V anonimnih pogovorih si mlade ženske upajo spraševati stvari, o katerih se nikoli ne bi pogovarjale na štiri oči, pravi Michael Lwin, ki je razvil maymay – aplikacijo, ki ponuja svetovanje o materinstvu, otrocih in ženskem zdravju.
Kljub temu pa se najstniki največ o temi, o kateri ne morejo razglabljati s starejšimi, naučijo iz pornografije. Povpraševanje po njej je veliko. Napovednik za film Mjanmarska vijolica (The Violet of Myanmar), ki je domnevno prvi film za odrasle v tej državi, je lansko leto ob objavi na spletu povzročil vihar. 
Sporen material so hitro odstranili, a vseeno ne pred policijsko raziskavo o tem, kako je do objave sploh prišlo. Dobra stran tega je, da imajo zdaj vsaj neizpodbitne dokaze, da samozadovoljevanje obstaja.