Sanje marsikaterega lastnika psa so vzajemno bivanje s psom in nekaterim predvsem to, da ga lahko vzamejo, kamorkoli so namenjeni. Nekateri ljudje si psa omislijo zaradi svojega življenjskega sloga, ki ga združijo s samo vzgojo. V veliki večini pa so potrebe in pogled na to, kaj posamezniku pomeni vzgojen pes, pravzaprav povsem različni.

''Vzgojen pes je tisti, s katerim vodnik nima težav. Nekaterim pa pomeni vzgojen pes tak, ki zna sesti, dati tačko, vseeno pa se zaganja in laja v druge pse.''

ŠOLANJE ALI VZGOJA?

Marsikdo vzgojo zamenja s šolanjem, zato je najprej potrebno razjasniti pojme šolanja psa in vzgoje, ki nikakor nista enaka. Šolanje pomeni, da psa učimo odzivov na neko situacijo s točno določeno reakcijo, medtem ko je vzgoja psa način sobivanja s človekom, ki se prične od prvega dne prihoda v nov dom in traja celo življenje. Tukaj gre za postavitev sistema, ki zajema določena pravila, omejitve, osnove, s katerimi žival naučimo, kaj sme in česa ne. Vzgoja poteka vsepovsod, predvsem v različnih okoljih, medtem ko šolanje navadno poteka samo na določenem terenu (npr. poligon). Na tej točki veliko vodnikov spregleda, kako pomembna je vzgoja – misleč, da lahko psa vzgojijo le na poligonu in v sterilnih okoljih. Danes se s psom gibljemo večinoma v urbanem okolju, saj so naši spremljevalci skoraj povsod.

Na samem začetku se je dobro vprašati, zakaj sploh imamo psa in kaj je naš cilj z njim. Super novica je ta, da za vzgojo ne potrebujemo talenta, pač pa dobre in preverjene informacije. To pomeni, da se pred prihodom psa dobro pripravimo in opremimo z znanjem, ki nam bo prišlo prav med vzgojo. Res je, da lahko danes na spletu najdemo poplavo informacij, med katerimi se ljudje hitro izgubijo ali postanejo zmedeni. Vsaka šola oz. posameznik zagovarja svoj način vzgoje, z različnimi metodami in pristopi. Pomembno je vedeti, ali si želimo instant rešitve preko noči – ker se nam ne da veliko vložiti v vzgojo ali nimamo časa – ali kvalitetnega pristopa, ki ponuja trajnostno in odlično vez med vodnikom in psom. Takšnega, kjer so rezultati tisti, ki kažejo, da je način dober in deluje. Na eni strani obstajajo metode, kjer se psa kaznuje in s silo uči, da iz strahu počne določene stvari, ki jih od njega zahtevamo. K sreči pa obstajajo sistemi vzgoje, kjer psa učimo s pozitivno motivacijo. Menim, da je ta način za psa najugodnejši. Da bo bolj razumljivo, si lahko pogledamo primer. Pes odlično obvlada poslušnost na poligonu, lovljenje frizbija in prinašanje žoge, medtem pa ne zna počakati sam doma oz. na svojem prostoru, se zaganja v druge mimoidoče in izsiljuje vodnika za pozornost, kjerkoli in kadarkoli. Razumemo zdaj, zakaj je potrebna vzgoja in ne samo šolanje?

KAJ JE POZITIVNA MOTIVACIJA?

V kolikor vas je nagovorila pozitivna motivacija, si poglejmo, kaj to sploh pomeni. Pozitivna motivacija je način vzgoje, pri katerem nagrajujemo samo želena vedenja. Prednost tega sistema je, da pes veliko prej napreduje, saj nima možnosti delanja napak. Pomembno je, da se psi radi učijo, da so uspešni in brez slabih posledic. Rezultat tega je, da ima pes neverjetno željo po sodelovanju z vodnikom in posledično je zgrajen lep odnos, poln zaupanja. Še posebej pa gre za to, da imamo čustveno stabilnega in samostojnega psa, ki ga lahko vzamemo s seboj, kamorkoli gremo. Vzgoja je maraton na dolge proge in ne sprint na kratke, kar pomeni, da je pri tem sistemu potrebno najprej vložiti veliko truda ter predvsem doslednosti in vztrajnosti. Marsikdo se zato poslužuje drugih metod, ker prehitro obupa ali pa se ne posveti vzgoji v celoti. Ko se odločimo za en način vzgoje, je sicer dobro slediti samo enemu in ne povzeti samo tistega, kar nam je pri različnih metodah všeč.

''POZITIVNA MOTIVACIJA JE NAČIN VZGOJE PSA, PRI KATEREM PRI PSU NAGRAJUJEMO SAMO ŽELENA VEDENJA.''

 

Vzgoje se lahko lotite sami od doma ali v pasji šoli na tečajih. Obstaja tudi možnost individualnega tečaja, ko strokovnjak na področju pasje vzgoje posamično obravnava določene primere. Ta način pride v poštev predvsem v specifičnih situacijah, ko so težave zares velike in žival v skupini drugih psov ni zmožna primerne socializacije. Dobro se je zavedati, da smo za vzgojo psa odgovorni sami, saj je na nas, koliko se sami poučimo o vzgoji – in seveda koliko tega potem prenesemo tudi v prakso. Inštruktorji v pasjih šolah učijo vodnike in jih usmerjajo v vzgoji, na vodnikih pa je, koliko od tega bodo v resnici odnesli in upoštevali tudi doma. Vsak vodnik naj svojega psa vzgaja sam, saj z njim tudi živi; pomembno je, da najprej psa navežemo nase in ne na druge.

NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE PRI VZGOJI PSOV

Veliko vodnikov psov naredi začetniške napake, ki so v veliki meri rešljive, nekatere pa lahko pustijo dolgotrajne in negativne posledice. Med njih sodijo:

-predvsem to, da se ne informirajo;

- da psa ne vzgajajo takoj, pač pa komaj, ko odraste;

- da pustijo mladičke v igro z drugimi psi;

- da jih podkupujejo s hrano, namesto da bi se z njimi aktivno ukvarjali;

- da jih neprimerno razvajajo (nezadovoljeni nagoni);

- da psu pustijo povohati vsakega psa in vsakemu mimoidočemu dovolijo, da poboža njihovega mladiča;

- da psu ne postavijo mej in ga prepustijo permisivni vzgoji;

- da se ne pozanimajo pri nakupu ali posvojitvi psa in si ga omislijo samo na podlagi vizualnega izgleda;

- da psa korigirajo, ne upoštevajo njegovih čustev itd.

Vsi pristopi in načini vzgoje prav tako niso primerni za vse vodnike in njihove pse, zato je toliko bolj pomembno, da najdemo tistega, ki je blizu nam. Predvsem pa, da uživamo v vzgoji s svojim psom in ga naučimo, da lahko dobi tisto, kar mu je najljubše.

Sanja Marić,
inštruktorica vzgoje in šolanja psov