Legenda Božička je znana. Okrogel mož s severnega tečaja, odet v rdeč plašč, ki obdaruje (pridne) otroke v noči Jezusovega rojstva. Vendar od kod izvira mit Božička in vseh običajev, ki spadajo zraven?

Veliko bi jih morda trdilo, da si je Božička, kot ga poznamo, izmislila Coca-Cola, kar pravzaprav ni povsem nepravilno. Prva podoba Božička se je pojavila v pesmi "The Night Before Christmas" (Noč pred božičem), ki jo je zapisal Clement Clarke Moore 1823. Kasneje je ilustrator Tomas Nast s svojo domišljijo izpilil podobo Božička, ki ga je Coca-Cola uporabila v svoji znani reklami in prav ta podoba Božička je tista, ki jo danes pozna ves svet.

A izvor božične tradicije je veliko starejši in prav tako ni povezan z rojstvom Jezusa, četudi se v tem duhu božič praznuje v krščanski družbi. Ena izmed teorij je, da naj bi navdih za Božička bil sv. Nikolaj iz Mire (konec 3. stoletja – začetek ali sredina 4. stoletja), ki je znan po tem, da je pomagal otrokom in jih obdaroval. Vendar je sv. Nikolaj pri nas odgovoren veliko bolj za podobo Miklavža kot pa Božička – podobno kot Miklavž je bil sv. Nikolaj škof, prav tako goduje na 6. december, ko nas Miklavž po izročilu obiskuje.

Druga teorija o izvoru božiča pa sega veliko dlje v preteklost in sicer v predkrščanske čase. Pogani so namesto božiča slavili zimski solsticij (21. december). Na prostoru, ki ga danes poznamo kot Slovenija, so praznovali svarožič. Zanimivo je, da smo edini, ki smo ohranili pogansko etimologijo imena praznika (svarožič – božič), medtem ko je velika večina krščanskih dežel ime praznika povezala z Jezusom (npr. angleško Christmas, ki izhaja iz besede Christ). Če pobliže pogledamo običaje severnjaških ljudstev, pa lahko prepoznamo zametke današnjega božiča – in Božička.

Na severu so v času zimskega solsticija praznovali yule. Ob tem prazniku je med ljudi prijahal, sicer na osemnožnem konju, starec z brado odet v zelenje, ki je predstavljal božanstvo sonca, svetlobe in življenja, v skladu s praznovanjem zimskega solsticija. Ta starec ima veliko skupnega z nordijskim bogom Odinom, tako da lahko zametke Božička najdemo prav tam, saj so vse te običaje med pokristjanjevanjem vključili v nam znani božič. Osrednji del božiča je tudi božično drevesce, katerega zametki prav tako segajo v poganske čase. V času solsticija so skoraj vsa velika predkrščanska ljudstva uporabljala zelenje, ki je predstavljalo rodovitnost, življenje in zaščito pred zlim. Ob praznovanju yule so pripadniki nordijskih ljudstev častili smreke in jelke, saj te preživijo tudi mrzle zimske čase oziroma ne odvržejo zelenja. Ta običaj je tako najverjetneje tudi navdih za današnjo božično drevesce, ki je prav tako zimzeleni iglavec.

Božič je torej najverjetneje preplet poganskih običajev, ki so se ohranili med pokristjanjevanjem, saj je Cerkev s prevzemom teh običajev vero lažje približala ljudem – nekaj pa je primešane tudi domišljije Moora in Nasta, ki jo je Coca-Cola spretno "zapakirala" in jo poslala v svet, nato pa jo s pomočjo premetenega oglaševanja zakoreninila v javni zavesti.