Z raziskavami so odkrili, da je komar (najden v Montani (USA) poln krvi neznane prastare živali. 
V zadnjih 20. letih, od izzida filma Jurski Park (Jurassic Park), so raziskovalci fantazirali o najdbi takšnega primerka. Čeprav je pred leti nekaj skupin prišlo blizu fosiliziranega komarja polnega krvi, se je vedno izkazalo, da gre za napako ali pa za kontaminiran primerek.
Štirinajstega oktobra letos so raziskovalci naznanili najdbo čisto pristnega nekontaminiranega primerka komarja, fosiliziranega v skrilavcu že približno 45 milijonov let. Našli so ga v severo zahodni Montani. In zanimivost odkritja? Dejansko je bil najden že pred tremi desetletji! Amaterski lovec na fosile - diplomant geologije - Kurt Constenius, ga je našel in pustil ždeti v kleti, dokler ga ni ponovno našel upokojen biokemik Dale Greenwalt, ki je bil na preži za fosili v zahodnem delu Združenih držav Amerike pod okriljem dela za Smithsonianski muzej naravoslovja.
Primerek, opisan v članku Ralpha Harbacha (“Proceedings of the National Academy of Sciences”), je ujet v kamen in ne v jantar ter žal ni dovolj star, da bi vseboval kri dinozavrov. Je pa vseeno prvi najden komar s polnim trebuhom krvi. 

Kamniti fosil je bil najden v začetku osemdesetih let, ko je Constenius s starši na različnih vikendaških “lovskih” izletih vlovil na stotine fosiliziranih insektov v Kishenehn formaciji (severozahodna Montana, blizu nacionalnega parka “Glacier” ). Od takrat so na fosili pozabljeni v kleteh, nabirali prah.
Greenwalt je nato katalogiziral najdene primerke fosilov za paleobiološki oddelek že davnega leta 2006. Leta 2008 pa se je podal na svojo zbirateljsko pot v iskanju fosilov po Kishenehn regiji vsako poletje, delno tudi zaradi omembe Consteniusovih odkritij, ki pa nikoli niso bile nikjer obširneje prediskutirane v znanstvenih revijah.

V naslednjih letih je Greenwalt zbral tisoče primerkov iz 14 različnih rodov žuželk. Najdišče je dokaj samotno - dostopno z raftom po reki Flathead, ki teče po obrobju parka do mesta, na katerem se je reka vrezala v plasti kamnine na področju Kishenehn. Tam se nahaja skrilavec, ki je nastal na dnu jezera med Eocenom, kakšnih 46 milijonov let nazaj.

“To je izjemno najdišče fosilnih insektov, verjetno eno izmed najboljšin ha svetu,” pravi ter doda, kako je izjemen splet okoliščin pripeljal do tega - tanke plasti finozrnatih usedlin in pomanjkanje kisika - da lahko dobimo nepredstavljivo možnost konzervirannja.Prav tam je bilo odkritih mnogo pomembnih odkritij. Med drugim tudi odkritje dveh novih živalskih vrst.
Ko je Greenwalt srečal družino Constenius v Whitefish-u in jim opisal svoje delo, so mu podarili njihovo zbirko fosilov. Med katalogiziranjem prejetih škatel s primerki je našel tudi komarja. “Takoj sem ga opazil - očitno je bil drugačen” pravi. Sumil je, da je temen, neprozorni trebuh poln 46 miljonov let stare krvi.
Osebje oddelka mineralogije na muzeju je uporabilo vrsto tehnik za natančno skeniranje primerka, vključujoč XEDS - rentgnesko spektroskopijo. “Najprej smo opazili, da je trebuh poln z železa, kar je natanko to, kar bi lahko pričakovali za kri,” je dejal Greenwalt. Dodatne raziskave so pokazale prisotnost hemoglobina, snovi, ki daje krvi rdečo barvo in je “zadolžena” za prenos kisika po telesu. Drugi testi so pokazali pomanjkanje teh snovi v drugih delih fosila.

 “ FOSIL JE BIL NAJDEN PO NAKLJUČJU NA VIKENDAŠKEM, LOVSKEM IZLETU DRUŽINE ConSTENIUS IZ MONTANE”

Najdbe služijo kot neizpodbitni dokaz, da je bila kri ohranjena v notranjosti fosila. Žal pa znanstveniki nimajo načina, kako bi lahko ugotovili, kateri živali pripada kri. Žal DNK preveč hitro razpade, da bi lahko “preživela” 46 miljonov let ujeta v kamen (ali v jantar). Nedavne raziskave so pokazale, da je razpolovna doba nekje okoli 521 let, tudi pod kontroliranimi idealnimi pogoji. Odgovor na vprašanje v podnaslovu se torej žal glasi: Ne.

To pomeni, da četudi bi po nekem čudežu imeli DNK vzorec pradavne živali, je trenutno mnogo tehničnih preprek, ki onemogočajo uresničenje scenarija iz filma Jurski park. Za sestavo celotnega genoma iz delov DNK potrebujemo znanje o celotnem izgledu  genoma (ki je trenutno pomankljivo). Da to spremenimo v živo bitje, moramo DNK vstaviti v jajce živeče živalske vrste, ki je v tesnem sorodstvu z misteriozno kreaturo.

Četudi smo prišli do tega odkritja, žal ne bo ponovnega vstajenja dinozavrov. To pa ne pomeni, da gre za manj vredno odkritje, saj je pripomoglo k razumevanju evolucije teh krvosesov. Najbližji primerek temu odkritju je bil komar z ostanki parazitov malarije v trebuhu. Slednji primerek je samo nakazoval, da so komarji tudi pred 15-20 milijoni let pili kri, to “novo” odkritje pa je direkten dokaz, da so to počeli že mnogo prej. To tudi dokazuje, da lahko biološke molekule, kot je hemoglobin,  “preživijo” kot del fosila. 

Ob tem naj omenim, da so nedavno našli tudi perje dinozavra, prav tako v smoli (fotografija spodaj desno). Gre za zelo primitvna, dlakam podobna peresa, ki naj bi pripadala teropodsom - dinozavrom podobnim majhnim tiranozavrom, ki so na področju Alberte v Združenih državah Amerike tekali 80 milijonov let nazaj. Tako vsaj meni profesor Alexander P. Wolfe. Pri tem ne gre za peresa, ki so podobna perju današnjih ptičev, temveč bolj debelim dlakam, a so znanstveniki pod mikroskopom ugotovili, da po strukturi spominjajo na perje. Pridobili so podatke tudi o barvi pigmenta, ki naj bi bil rjav, iz strukture pa je za razbrati, da gre najbrž za peresa, ki niso bila namenjena letenju pač pa zgolj gretju telesa. Za znansvenike je odkritje pomembno, ker si lahko preko njega ustvarijo boljšo sliko evolucijske sheme razvoja perja. Odkrito perje je domnevno vmesna stopnja med perjem, ki ima funkcijo letenja in dlako.

Povzeto po SMITHSONIAN MAG.com in CBC.ca