Vse bolj jasno je, da Japonci, mlajši od 40 let, izgubljajo interes za običajne medosebne odnose. Milijoni so prenehali hoditi na zmenke in vedno več je takih, ki se »nočejo ubadati s seksom«. »Sindrom celibata« na Japonskem predstavlja pravo katastrofo. Japonska je že sedaj država z najnižjim številom rojstev na svetu. Do leta 2060 se bi naj njena populacija zmanjšala za eno tretjino od 126 milijonov prebivalcev.
 
Kakšno je stanje v Sloveniji? Rodnost pri nas je sicer v evropskem povprečju, vendar podrobnejši podatki kažejo, da se naše prebivalstvo od leta 1981 več ne obnavlja. Za obnavljanja prebivalstva bi morala vsaka ženska v rodni dobi roditi 2,1 otroka (z 2 otrokoma nadomesti sebe in partnerja, z 0,1 pa nadomesti morebitne pare, ki sami nimajo otrok). Projekcija za Slovenijo kaže, da bo leta 2060 v Sloveniji ena tretjina prebivalstva stara 65 let in več.
Število samskih na Japonskem je rekordno visoko. Raziskava iz leta 2011 je pokazala, da 61 % neporočenih moških in 49 % žensk, starih med 18-34 let, ni v nobeni obliki romantične zveze, kar prestavlja tudi 10 % prirast izpred petih let. Druga raziskava je pokazala, da tretjina Japoncev pod 30. letom starosti, še nikoli ni bila na zmenku. Prav tako si 45 % žensk med 16. in 24. letom ne želi ali celo prezira spolne odnose. Enako meni skoraj četrtina toliko starih moških.

 Japonska mesta ponujajo polno storitev, namenjenih posameznikom, od barov, kjer stoje poješ obrok, hotelov z enoposteljnimi sobami... 

Podatki za Slovenijo kažejo, da se je število zakonskih zvez občutno zmanjšalo. Pred štiridesetimi leti je bilo na 1000 Slovencev 9 porok, v letu 2012 so bile na 1000 prebivalcev le dobre 3 poroke. Tudi starost ženina in neveste ob sklenitvi prve zakonske zveze se je v istem obdobju povišala za približno 5 let (danes so ženini stari več kot 30 let in neveste več kot 28 let). Mladi v Sloveniji se tudi pozno odselijo od doma, npr. pri 34. letih doma živi še tretjina moških in 14 % žensk.
Pri Japoncih pod 40. letom je reprodukcija v veliki meri stvar dolžnosti, kar je bilo pogosto že v povojni generaciji. Japonska je priča velikim socialnim spremembam, ki so posledica 20. letne ekonomske stagnacije. Prav tako se bori s posledicami na duševnem zdravju prebivalstva, ki sta jih prizadejala potres in nuklearna katastrofa leta 2011. Veliko moških in žensk ne vidi smisla v ljubezni, medosebni odnosi so zanje preveliko breme. 
Poroka predstavlja zlasti ženskemu spolu slabo odločitev, saj ženska v japonski družbi še vedno ne more svobodno usklajevati profesionalnega in družinskega življenja. Obstaja star japonski pregovor: »zakon je grob za žensko«, kar dandanes pomeni, da zakon za žensko pomeni konec težko prigarani karieri. Približno 70 % Japonk pusti službo, ko dobi prvega otroka. To uvršča Japonsko med države z najmanjšo enakopravnostjo spolov na področju zaposlitve.  
V Sloveniji je sicer število zaposlenih mater z otroki zelo visoko (nad 80% v letu 2009), kar pomeni da je Slovenija med državami Evropske unije po stopnji zaposlenosti mater na prvem mestu. Tudi razlika v plači med moškimi in ženskami je pri nas majhna, vendar pa obstaja in je leta 2010 znašala 3,5% v korist moških. 
Raziskovali menijo, da izbira samskega stanu ni zgolj upor proti preživelim normam in delitvi spolnih vlog. Tradicionalni sistem na Japonskem, ki je močno delil vlogo moškega, ki je bil z doma na delu tudi do 20 ur, in vlogo ženske, ki je bila le gospodinja, je ustvaril idealno okolje za samsko življenje. Japonska mesta ponujajo polno storitev, namenjenih posameznikom, od barov, kjer stoje poješ obrok, hotelov z enoposteljnimi sobami itd., prav tako pa so japonska mesta zelo varna, kjer se tudi samska ženska počuti varno. 
Projekcije za mlajše od 30 let na Japonskem kažejo, da vsaka četrta ženska ne bo poročena in celo 40 % danes mladih žensk ne bo imelo otrok. Te napovedi mladih na Japonskem niti ne vznemirjajo. Poročajo o tem, da se bodo v svojem življenju posvetili delu, ki ga radi opravljajo ter da za medosebne in spolne odnose nimajo interesa. Priznavajo, da veliko več časa komunicirajo s svojimi prijatelji preko socialnih omrežij kot pa jih srečujejo v živo. Neobhodno je, da bodo v prihodnosti medosebni odnosi na Japonskem večinoma potekali preko takšne ali drugačne tehnologije, daleč od te realnosti ni niti preostali svet.  

V Sloveniji raziskava vedenjskega sloga mladostnikov kaže, da se je delež mladostnikov, ki vsak dan komunicirajo s prijatelji prek telefona ali interneta s 33 % leta 2002 povečal na 42 % leta 2010, med tem ko se je druženje s prijatelji zunaj vsaj štiri večere v tednu v istem obdobju zmanjšalo iz 19 % na 16 %. 

Ali Japonska predstavlja vpogled v našo prihodnost? Podobne spremembe se dogajajo tudi drugod po svetu. V urbanih predelih Azije, Evrope in Amerike se ljudje poročajo kasneje, ali pa sploh ne, število rojstev upada, enostarševska gospodinjstva so v porastu in veliko mladih ljudi še vedno živi doma. Vendar pa raziskovalci poudarjajo, da za Japonsko veljajo še nekatere druge značilnosti, in sicer pomanjkanje religije, ki v mnogih družbah narekujejo poroko in družino, ter visoke stroške preživljanja lastnih otrok. Morda zadnji dve značilnosti veljata tudi za Slovenijo…