Vsi poznamo revolucionarje, kot je Che Guevara, a zgodovina pogosto prezre prispevek ženskih revolucionark, ki so žrtvovale svoj čas, trud in življenje v boju proti vzhajajočim sistemom in ideologijam. V nasprotju s splošnim prepričanjem je skozi zgodovino ogromno žensk sodelovalo v revolucijah in mnoge so igrale ključno vlogo. Prihajajo iz različnih polov političnega kompasa, nekatere obrožene z orožjem, druge le s pisalom, vse pa so se borile za to, v kar so verjele. Pa spoznajmo pobliže 10 revolucionark širom sveta, katerih obrazov najverjetneje ne boste videli na majicah študentov.

Nadežda Konstantinovna Krupskaja
Mnogi jo poznajo le kot ženo Vladimirja Lenina, a Nadežda Krupskaja je bila boljševiška revolucionarka in samosvoja političarka. Udejstvovala se je na področju izobraževanja in bila v osrčju raznoraznih političnih aktivnosti, med drugim kot namestnica ministra za izobraževanje v Sovjetski zvezi vse od leta 1929 pa do svoje smrti leta 1939. Pred revolucijo je delovala kot sekretarka časopisa Iskra in upravljala korespondenco po vsej Evropi, katero je večinoma bilo potrebno dekodirati. Po revoluciji je svoje življenje posvetila izboljšanju možnosti za izobraževanje delavcev in kmetov, na primer s prizadevanjem, da bi bile knjižnice dostopne vsakomur.

Nadežda Konstantinovna Krupskaja

Constance Markievicz
Constance Markievicz je bila anglo-irska grofica, članica strank Sinn Féin in Fianna Fáil, revolucionarka, sufražetka in socialistka. Sodelovala je pri prizadevanjih za neodvisnost Irske, vključno z velikonočno vstajo leta 1916, v kateri je bila v vodilni vlogi. Med vstajo je ranila britanskega ostrostrelca, preden so jo prisilili v predajo. Zatem je bila edina ženska med 70 zaporniki, ki so jih dali v samico. Obsojena je bila na smrt, vendar so jo oprostili, ker je bila ženskega spola. Kot zanimivost naj navedemo, da je tožilec trdil, da je rotila: »Edina ženska sem, ne morete ustreliti ženske!«, medtem ko zapiski sodišča dokazujejo, da je rekla: »Želim si, da bi bili toliko spodobni, da me ustrelite.«. Constance je bila ena prvih žensk na svetu na mistrskem položaju (ministrica Republike Irske za delo, 1919-1922) in prva ženska, izvoljena v spodnji dom britanskega parlamenta (december 1918), vendar je v skladu s politiko volilne abstinence stranke Sinn Féin zavrnila položaj.

Petra Herrera
Med Mehiško revolucijo so se vojakinje, znane tudi kot soldaderas borile skupaj z moškimi, čeprav so bile pogosto žrtve zlorab. Ena najbolj znanih soldader je bila Petra Herrera, ki je prikrivala pravi spol in se predstavljala z imenom »Pedro Herrera«. Kot Pedro je slovela po zglednem vodenju (in rušenju mostov) in sčasoma je lahko razkrila svoj pravi spol. Skupaj s še 400 drugimi ženskami je sodelovala je v drugi bitki pri Torreónu (1914) in je po mnenju nekaterih zaslužna za izid bitke. Nažalost Pancho Villa ni želel odlikovati ženske in je ni povišal v generala. Zaradi tega je Petra zapustila Panchovo vojsko in oblikovala svojo izključno žensko brigado.

Petra Herrera

Nwanyeruwa
Nwanyeruwa, pripadnica skupine Igbo iz Nigerije, je zanetila kratko vojno, ki predstavlja prvi izziv britanski oblasti v zahodni Afriki med kolonialno dobo. 18. novembra 1929 je izbruhnil spor med Nwanyeruwo in popisovalcem prebivalstva, Markom Emereuwa, ki ji je naročil, da naj »prešteje svoje koze, ovce in ljudi«. To je razumela kot prihajajočo obdavčitev (tradicionalno ženske niso bile obdavčene) in pričela razpravljati z drugimi ženskami, čemur so sledili dva meseca trajajoči protesti, znani tudi kot Ženska vojna. Približno 25.000 žensk iz vse regije je protestiralo proti gozečim davčnim spremembam, pa tudi proti neomejenim pooblastilom častnikov. Na koncu je se položaj žensk močno izboljšal, oblasti pa so opustile načrtovane davčne spremembe in mnogi častniki so morali odstopiti.

V nasprotju s splošnim prepričanjem je skozi zgodovino ogromno žensk sodelovalo v revolucijah in mnoge so igrale ključno vlogo.

Lakshmi Sahgal
Lakshmi Sahgal, znana tudi kot »Kapitanka Lakshmi«, je bila revolucionarka indijskega gibanja za neodvisnost, oficirka Indijske narodne armade in kasneje ministrica za ženske zadeve v vladi Azada Hindija. V 40-ih letih je vodila Rani Jhansi, ženski regiment, katerega cilj je bil strmoglaviti britansko oblast v kolonialni Indiji. Regiment je bil eden od zelo redkih izključno ženskih bojnih regimentov v času druge svetovne vojne in je dobil ime po zgodovinsko priznani revolucionarki Rani Lakshmibai, ki je bila ena od vodilnih osebnosti indijskega upora leta 1857.

Lakshmi Sahgal

Blanca Canales je ena redkih žensk v zgodovini, ki so vodile upor proti ZDA.

Sophie Scholl
Nemška revolucionarka Sophie Scholl je bila ustanovna članica miroljubnega protinacističnega uporniškega gibanja Bela vrtnica, ki se je zavzemalo za aktiven odpor proti Hitlerjevemu režimu z anonimnimi letaki in grafiti. Februarja 1943 je bila skupaj z drugimi članicami aretirana zaradi deljenja letakov na univerzi v Münchenu in obsojena na smrt pod giljotino. Kopije letaka, preimenovane v Manifest münchenskih študentov, so pretihotapili iz države, letala zavezniških sil pa so jih kasneje istega leta v miljonih posule po vsej Nemčiji.

Sophie Scholl

Blanca Canales
Blanca Canales je bila portoriška nacionalistka, ki je pomagala organizirati Hčere svobode, žensko vejo portoriške nacionalne stranke. Bila je ena redkih žensk v zgodovini, ki so vodile upor proti ZDA, znan kot Jayuya upor. Leta 1948 je bil uveden strogo omejujoč zakon, znan pod imenom Gag Bill oziroma Zakon 53, ki je kriminaliziral tisk, objavo, prodajo ali razstavljanje kakršnih koli glasil, katerih namen je ohromiti ali uničiti otoško vlado. V odgovor so nacionalisti začeli načrtovati obroženo revolucijo. 30. oktobra 1950 so Blanca in drugi vzeli v roke orožje, ki ga je hranila v svojem domu in odkorakali proti mestu Jayuya, zavzeli policijsko postajo, požgali pošto, prekinili telefonsko povezavo in dvignili portoriško zastavo v znak upora proti novemu zakonu. Posledično je predsednik ZDA razglasil vojno stanje in vojski ter zračnim silam odredil napad na mesto. Nacionalisti so nekaj časa še vztrajali, nakar so bili aretirani in po treh dneh obsojeni na doživljenjski zapor. Velik del mesta Jayuya je bil uničen, incident pa krivično predstavljen v ameriških medijih, kjer je predsednik ZDA dejal celo, da je šlo za spor med prebivalci Portorika.

Blanca Canales

Celia Sanchez
Mnogi poznajo Fidela Castra in Che Guevaro, medtem ko so le redki že slišali za Celio Sanchez, žensko iz osrčja Kubanske revolucije, o kateri krožijo govorice, da je bila celo glavna odločevalka. Po udaru 10. marca 1952 se je Celia pridružila boju proti vladi Batiste. Bila je ustanoviteljica gibanja 26. julij, vodnica bojnih čet med revolucijo in odgovorna za pristanek ladje Granma, s katero je iz Mehike v Kubo priplulo 82 vojakov, ki so strmoglavili Batisto. Po revoluciji sta bila Celia in Castro skupaj vse do njene smrti.

Celia Sanchez

Kathleen Neal Cleaver
Kathleen Neal Cleaver je bila članica stranke Črni panter (revolucionarna socialistična organizacija, ki se je borila za pravice črnskega prebivalstva) in prva ženska v odločevalnem organu stranke.  Bila je tiskovna predstavnica stranke in je organizirala nacionalno kampanjo za osvoboditev ministra za obrambo, člana stranke Hueya Newtona, ki  je bil v zaporu. Kljub ideji, da je stranka Črni panter predvsem moška stranka, jo je v nekem trenutku skupaj s preostalimi (med drugim tudi Angela Davis) sestavljalo kar dve tretjini žensk.

Kathleen Neal Cleaver

Asmaa Mahfouz
Asmaa Mahfouz je revolucionarka današnjih dni, zaslužna za netenje upora v Egiptu januarja 2011, ko je preko video bloga spodbujala druge, da se ji pridružijo na protestu na trgu Tahrir. Velja za eno od vodij egipčanske revolucije in ugledno članico Egiptovske koalicije revolucionarne mladine.

Asmaa Mahfouz

“Želim si, da bi bili toliko spodobni, da me ustrelite.« - CONSTANCE MARKIEVICZ