Slovenija se je 29. novembra (na 65 – letnico resolucije, s katero je GS ZN ukinila britanski mandat nad Palestino in uzakonila delitev Palestine na dve državi, Izrael in Palestino),  na glasovanju v Generalni skupščini ZN glede državnega statusa Palestine sramotno oz. brezhrbtenično vzdržala. 
Zakaj - se upravičeno sprašujemo, ko pa je izvševanje etničnega čiščenja nad Palestinci, ki jim je po letih genocida ostalo kvečjemu še dostojanstvo, neizpodbitno dejstvo. Čeprav vsi akterji bližnje-vzhodnih mirovnih pogovorov poudarjajo, da je edina prava rešitev enega največjih mednarodnih sporov, obstoj dveh neodvisnih držav, lahko Palestinci o neodvisni in samostojni državi le sanjajo. In Slovenija očitno sporoča, naj sanjajo še naprej.  
Po potrditvi resolucije je v GS ZN odmeval bučen aplavz, sledile pa so izjave veleposlanikov z obrazložitvijo glasovanja za, proti ter vzdržanja. Slovenske razlage nismo slišali. Kasnejši diplomatski odgovor / zagovor Slovenije za medije se glasi “predlog resolucije ni bil vložen v okviru širših mednarodnih prizadevanj za mir v regiji.” Ah, ja. Še dobro, da so v tolažbo napisali, da sicer “Slovenija podpira bližnjevzhodni mirovni proces in pravico narodov do samoodločbe”. Sprejem resolucije, je sedanji status palestinske misije iz ‘entitete’ spremenil v ‘opazovalno misijo države nečlanice’ - status, ki ga ima tudi Vatikan. Slovensko odločitev tako lahko označimo kot uklanjanje ZDA, kar dodatno nakazujejo orožarski posli Slovenije z Izraelom. Da vsi vendarle niso tako uslužni, četudi imajo zavezništvo z ZDA, dokazujeta na primer Nove Zelandija in Japonska, ki sta morda nekoliko proti pričakovanjem glasovali v nasprotju z ameriškimi željami. Številne evropske države, so namreč ostale dosledne pri svoji politiki in so podprle palestinsko zahtevo (Švedska, Avstrija, Švica, Belgija, Ciper, Danska, Grčija, Finska, Francija, Italija, Malta, Irska, Portugalska, Luksemburg in Španija.
Za resolucijo, s katero je Palestina v Združenih narodih pridobila status države nečlanice opazovalke, je sicer glasovalo 138 držav.  41 držav (vključno z našo) se je vzdržalo, devet pa jih je bilo proti. Ob očitnemu oponentu Izraelu so bile to še (istotako očitne) ZDA, Češka (edina proti v EU), Kanada, Panama (edina proti v Južni Ameriki), Mikronezija, Maršalovi otoki, Nauru in Palau.  Nobena od slednjih pravzaprav ni presenečenje, saj so to države, ki tudi sicer običajno glasujejo popolnoma enako kot Združene države. Po glasovanju na zunanjem ministrstvu niso pozabili poudariti, da Slovenija dejavno pomaga Palestincem s številnimi humanitarnimi in razvojnimi projekti, vključno s projektom rehabilitacije otrok iz Gaze.  Nov status bo ne glede na slovensko vzdržnost morda Palestini omogočil vključitev v mednarodna telesa - na primer v Mednarodno kazensko sodišče (ICC) in Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ). Palestinci lahko na omenjenih sodiščih vložijo tožbe proti ukrepom Izraela, najverjetneje se bodo poskušali pridružiti tudi Mednarodni organizaciji za civilno letalstvo in pogodbi o pravu morja, kar bi jim omogočilo nadziranje zračnega in pomorskega teritorija.
Včlanila se bo lahko tudi v specializirane agencije Združenih narodov, vendar pa je zmaga kljub vsemu bolj simbolična, saj dvig statusa v ZN pri nastajanju suverene države ne pomeni dosti. 
In kakšen je odziv Izraela? Skoraj instantno po dvigu statusa Palestine so napovedali, da bodo zadržali nakazilo denarja (gre za 120 milijonov dolarjev), zbranega z davki in carinami, saj naj bi ga palestinske oblasti dolgovale za dostavljen električni tok. Napovedali so tudi gradnjo 3.000 novih stanovanjskih enot za judovske naseljence v vzhodnem Jeruzalemu in na Zahodnem bregu. Gre za nadaljevanje kontinuiranega kršenjem mednarodnega prava (četrte ženevske konvencije - kar EU in ZDA konstanno ignorirata). Poteza ni nič novega, saj je Izrael na dotičnem bregu doslej naselil že več kot pol milijona judovskih naseljencev, s čimer onemogoča ozemeljsko povezanost palestinskih območij.