“KOT SONČNA SVETLOBA, 
KI MEGLI ZVEZDE PODNEVI, TAKONAS TUDI BUDNOST SLEPI 
PRED DEJSTVOM, DA ŠE
VEDNO SANJAMO.”
-PETER J. CARROL

Vse kar izkusimo preči naše čute, nato pa informacije potujejo v možgane. Telo deluje kot instrument, skozi katerega se filtrira to, čemur pravimo realnost. Ignoranca nam omogoča, da se fokusiramo, pri čemer vedno in nujno več izključujemo kot vključujemo. Če je ta članek privabil vašo pozornost, potem je to na račun tega, da ste pravkar blokirali kako drugo stvar. Če zadevo trenutno berete v klubu ali na avtobusu, potem obstaja velika možnost, da vas ostali vidijo kot ignoranta.
Spomin in domišljija sta uporabljena za dešifriranje pomena v kaosu zunanjih informacij. Kar je smiselno, določi vsak sam. Prav tako vsak sam definira, kaj je resnično in kar ne. Dober prikaz tega so sanje. Ko spimo možgani izumljajo scenarije pri čemer odlično ignorirajo to, čemur pravimo zdravi razum ali logika. Ta nehoteni akt izmišljanja je rezultat podzavesti, ki kombinira spomine in domišljijo. 
Lucidne sanje so sanje, v katerih se tega, da sanjaš, zavedaš. Obstaja več stopenj lucidnih sanj. Prva je ta, da se sanjanja zaveš, pri naprednejših stopnjah, pa že lahko spreminjaš okolico in osebe. Najbolj zabavne so lucidne sanje v katerih doživimo nekaj, kar v resničnosti ni mogoče (denimo odsotnost gravitacije), pri čemer to občutimo enako resnično kot dejansko resničnost, ki jo izkušamo vsakodnevno. Primere, ko so ljudje pripovedovali, da so imeli lucidne oz. zavestne sanje so materialistični znanstveniki nekoč obravnavali le kot nenavadne okultistične anekdote, nevredne kakršnegakoli znanstvenega obravnavanja. Nato sta v poznih sedemdesetih,  dr. Stephen LaBerge in Alan Worsley, v spalnih laboratorijih prvič v zgodovini med spanjem, z vnaprej določenimi premiki oči signalizirala zunanjemu svetu da sanjata! Postavljen je bil nov mejnik v (zahodnjaški) človeški zgodovini, sanjske meje ki jih je postavila empirična znanost so bile končno porušene. Miti o sanjah so dobili nove, epske razsežnosti. 

Poznavalci razlikujejo med štirimi stopnjami lucidnosti. Prvo in najšibkejšo spoznamo po nenavadnem občutku, da nekaj ni prav. Šele, ko se zbudimo se zavemo problema: “Ah, jasno , saj sem sanjal!” Naslednja stopnja je še zmeraj slaba lucidnost, kjer se za kratek čas zavemo dejstva, da sanjamo, ampak ugotovitve ne zmoremo obdržati na površju. Dobra lucidnost je, ko se zavedamo, da je vse dogajanje okoli nas del sanj in da ni nobene nevarnosti. Vse je zelo jasno in resnično. Mojstri so sposobno absolutne lucidnosti in imajo od trenutka, ko zaspijo popoln nadzor. Z drugimi besedami - zavestno živijo dva svetova, pri čemer je v enem vse mogoče. Izživeti vse kar si želijo, preizkušati stvari in spoznavati sebe v novih situacijah.
Za dosego lucidnih sanj dr. Stephen LaBerge priporoča tehniko MILD (mnemonic induced lucid dream). Oglejmo si njene korake:

1. Izvajajte t.i. resničnostne teste (reality check)
Tehnika izvajanja preverjanja resničnosti od posameznika do posameznika variira – dovolj pa je denimo postavljanje dlani pred obraz. Predlagamo, da si izberete dva, tri preverbe, ki jih izvajate med dnevom ob situacijah, ki se vam pogosteje pojavljajo. S ponavljanjem tega podnevi zadeva sčasoma postane avtomatizem, ki se prenese tudi v sanjanje. Na primer: preberite besedo ali dve, se obrnite vstran in nazaj ter preberite še enkrat in ponovno. Če sanjamo, je velika možnost, da se bo besedilo spremenilo, ko ga bomo ponovno prebrali, pri tretjem poskusu je ta možnost skoraj 100%.

2. Zapisovanje sanj 
Doseganje lucidnih sanj je proces, zato je pametno, da v začetku zapisujete sanje. Zvezek s pisalom imejte ves čas na dosegu roke ob posteji. Takoj, ko se zbudite, naj bo prva misel “Kaj sem pravkar sanjal?” Poskusite ostati čim bolj negibni (vsako premikanje namreč oslabi spominjanje sanj), nato pa zapišite vse, česar se spomnite - dogodke, situacije, občutke. Opisi bodo od začetka verjetno kratki ali jih sploh ne bo, sčasoma pa se vam bo začela sanjska pozornost krepiti. Po dobrem mesecu ali dveh se lotite  iskanja sanjskih znamenj (po vsebini poiščite stvari/dogodke/situacije/..., ki se ponavljajo, stvari, ki v resnici niso mogoče itd.). Ko boste poznali svoja osebna sanjska znamenja, take “anomalije” pričnite iskati v vsakdanjem življenju. 

3. Postavljanje namere 
Pred spanjem si vedno zadajte cilj, da si boste sanje poskušali zapomniti, medtem, ko boste sanjali pa se boste tega zavedali.

4. Naučite se umirjeno  sprejeti lucidne sanje
Past, ki se pojavi, ko se zavemo, da sanjamo, je ta, da se zaradi vznemirjenja vklopi polna zavest, ki nas prebudi. Poskušajte torej ostati mirni in nadaljujte svoje sanje po lastnem scenariju. Poskušajte izvajati stvari, ki si jih želite in ki v tem trenutku v resničnem svetu za vas niso mogoče. Saj poznate rek – živeti sanje. Le-ta temelji na projekciji sanj v resničnost, kar pa ima bore malo smisla, če projekcij ne moremo nadzorovati.

“ČE MORAMO PRESPATI TRETJINO ŽIVLJENJA, 
ZAKAJ BI PRESPALI 
ŠE SANJE?”
 

Naj povem, da sam nisem verjel v lucidne sanje, dokler jih nisem nekega dne pričel obvladovati. Sedaj sem na stopnji, ki si namensko postavljam vprašanja in dobivam zanimive odgovore v obliki lucidnih sanj. Neke vrste igra nezavednega in podzavesti. Vsekakor se mi odpira nov svet in zavedanje. Izkušnja, ki ni samoumevna, je pa zelo globoka. Lucidne sanje so inspirirale tudi mnoge glasbenike (The Doors, Jefersson Airplane) in režiserje. Odlični filmi, ki se naslanjajo na lucidne sanje so denimo: Inception, Fight Club, Eternal Sunshine of the Spotless Mind, da naštejem le nekatere. Če vas tematika zanima posezite po knjigi: Exploring the World of Lucid Dreaming (Stephen LaBerge, Howard Rheingold).  Če že moramo prespati tretjino življenja, zakaj bi morali prespati tudi naše sanje?