V zadnjem letu so po Mariboru zrasli grafiti, ki govorijo o frackingu. Vsi smo jih že videli in večina se nas je takrat prvič srečala s to besedo. Če še niste sami pobrskali za njeno definicijo, se lahko z njo seznanite sedaj:
Fracking je okrajšava za hidravlično lomljenje (hydraulic fracturing),  oz . hidravlično drobljenje je postopek vrtanja in vbrizgavanja kemične mešanice pod visokim pritiskom v zemeljsko površino. To povzroči lomljenje plasti glinastega skrilavca ali peščenjaka, kar na površje sprosti zemeljski plin, ujet v kamnini.

FRACKING NUDI MOŽNOST ČRPANJA VELIKIH ZALOG NAFTE IN ZEMELJSKEGA PLINA, KI JE PREJ BIL NEDOSTOPEN V SKRILAVCU IN DRUGIH NEPRE-PUSTNIH KAMNINAH.

KAJ JE FRACKING?

Za lažje razumevanje, zakaj je fracking nekoga tako ujezil, da se je odločil javnost opozoriti na ta pojav, je dobro vedeti malo več, kot pa zgolj definicijo.
Hidravlično lomljenje je metoda pridobivanja zemeljskega plina iz nekonvencionalnih zalog. Gre za kombinacijo vrtanja v globino do 3000 metrov, nato vrtina postopoma prehaja horizontalno in nadaljuje še nekaj sto metrov. Tako lahko ena sama ploskev sprejme več vrtin. Ko je vrtina zvrtana in utrjena, skozi njo pod visokim pritiskom vbrizgavajo mešanico vode (90%), peska (9,5%) in aditivov (0,5%). S tem ustvarijo mikro-lome skal, ki ostanejo odprte z zrni peska in iz svoje notranjosti sprostijo zemeljski plin.

NOVA ENERGETSKA REVOLUCIJA

Hidravlično lomljenje je največji vzrok za trenutno energetsko revolucijo v ZDA. Fracking nudi možnost črpanja velikih zalog nafte in zemeljskega plina, ki je prej bil nedostopen v skrilavcu in drugih neprepustnih kamninah. Do 80% vrtin zemeljskega plina v naslednjem desetletju bo izvrtanih s pomočjo hidravličnega lomljenja. Fracking se uporablja tudi za stimuliranje nove proizvodnje na starejših vrtinah. Dandanes je kombinacija naprednega hidravličnegalomlenja in horizontalnega vrtanja rezultat vrhunske tehnologije in v veliki meri razlog za skokovit porast pridobivanja nafte in zemeljskega plina.

POSLEDICE ZA OKOLJE

Čeprav se napoved bližajoče se energetske revolucije sliši obetavno, je ta postopek poguben za naše naravno okolje. V ZDA, zibelki frackinga, znajo postreči tudi z grozljivimi podatki.

ZA VSAKO VRTINO JE TREBA PREPELJATI 400 TOVORNJAKOV VODE IN OSTALEGA MATERIALA.

 Celoten postopek izčrpavanja iz posamezne vrtine zahteva med 4 – 30 milijonov litrov vode. To vodo pomešajo s peskom in kemikalijami, s čimer ustvarijo tekočino, s katero lomijo kamnine. Za to porabijo približno 150.000 litrov kemikalij. Ta kemični koktejl je sestavljen iz kancerogenih in strupenih snovi, kot je svinec, uran, živo srebro, radij, formaldehid, metan, hidrokloridna kislina in številne druge. Tekočino skozi cev pod visokim pritiskom vbrizgajo do 3000 m v globino. Ko ta doseže konec vrtine, zaradi visokega pritiska popokajo plasti skrilavca in skozi razpoke izhaja zemeljski plin nazaj v vrtino. Medtem se kemikalije izužijo in onesnažijo bližnjo podtalnico. Koncentracija metana v pitni vodi v bližini vrtin je 17x višja kot sicer.
Obnovijo le 30-50% strupene tekočine, preostanek pa se porazgubi v zemlji. Odpadna tekočina izpari v ozračje in sprošča nevarne hlapne organske spojine.
Za ceno nevarnosti za okolje in zdravje se proizvede 300.000 sodov zemeljskega plina dnevno.

ZAGOVORNIKI PRAVIJO...

Metoda frackinga omogoča pridobivanje zemeljskega plina in nafte iz sicer težko dosegljivih virov. V ZDA je znatno poskočila domača proizvodnja nafte in posledično so padle cene goriv. ZDA in Kanada imata zaradi metode frackinga zagotovljen zemeljski plin za naslednjih 100 let.

SKRIVNOSTNI KEMIČNI KOKTEJL

Za pridobivanje nafte in zemeljskega plina iz nahajališč se pri postopku uporablja mešanica vode, peska in kemikalij. Podjetja kemični sestav te tekočine skrivajo kot poslovno skrivnost. Znano pa je, da je v 90-94% sestavljena iz vode, 5-9% iz peska ali soli (oboje se uporablja za stabilizacijo nabreklih glin) ter 0,3-1% kemikalij.
Funkcija hidravlične tekočine je v zmanjšanju trenja (s tem zmanjšajo količino pritiska, potrebnega za črpanje, ki deluje na dizelski pogon in tako zmanjšajo emisije) ter preprečevanju korozije cevi, kar naj bi varovalo okolje in povečevalo učinkovitost.

Kaj pa je pokazala analiza vzorcev hidravlične tekočine, ki naj bi tako blagodejno vplivala na zmanjšanje emisij ter varovanje okolja?

KEMIČNI DODATKI VKLJUČUJEJO STRUPENE, ALERGENE, MUTA-GENE IN RAKOTVORNE SNOVI.

 Med drugim tudi svinec, uran, živo srebro, radij, formaldehid, metan, hidrokloridno kislino in številne druge.
Morda se tako majhen odstotek kemikalij, kot je 0,3% ali 1% res sliši zanemarljivo malo. Lažje si predstavljamo, kaj pomeni 1% neke snovi v vodi, če to mogoče okusimo. Fiziološko raztopino poznamo? Odlična zadeva za čiščenje ran in izpiranje nosu pri prehladu. Sestavljena je iz  0,9 % raztopine natrijevega klorida (soli) v vodi. Vzameš liter vrele vode, vanj vsuješ 9 gramov soli in fiziološka raztopina je pripravljena. Sicer ni namenjena temu, da jo pijemo, vendar, če jo poskusiš, je zadeva občutno slana. Očitno ta 1% predstavlja neko razliko. Le kaj bi se zgodilo, če bi namesto soli bilo živo srebro? Mejna vrednost za zastrupitev bi bila prekoračena za nekaj tisočkrat.

FRACKING V PETIŠOVCIH

Hidravlično lomljenje je metoda vrtanja, s katero lomijo kamen pod visokim pritiskom in na ta način sprostijo zemeljski plin, ujet v kamninah. Ta plin se namreč nahaja tudi v glinastih skrilavcih ali peščenjakih, kakršni so na Petišovskem polju. Pridobivanje plina iz neprepustnih kamnin je možno le s frakturiranjem po postopku, v katerem mešanico vode, kemikalij in peska vbrizgajo v podzemne plasti kamnin.
Agencija za okolje (Arso) je družbi Petrol Geoterm julija letos izdala okoljevarstveno soglasje za obratovanje rafinerije zemeljskega plina, v kateri bi potekala tehnološki postopek čiščenja surovega zemeljskega plina in bazna separacija plina. Iz Arsa so sporočili, da dovoljenje ne vključuje postopkov črpanja plina po metodi hidravličnega lomljenja oziroma frackinga. Čeprav torej na Arsu zagotavljajo, da se fracking ne bo izvajal, pa vseeno gre za prvi korak v smeri vzpostavitve infrastrukture zanj.
Poleg Petrola Geoterm v projektu pridobivanja plina na Petišovskem polju sodelujeta še koncesionar Geoenergo in njegov britanski partner Ascent Resources (Ascent Slovenia Limited). Po neuradnih informacijah Ascent opravlja vsa potrebna dela in vlaga vsa potrebna sredstva v projekt. Če bo operacija uspeš¬na, dobi Ascent kot plačilo delež pri pridobljenih ogljikovodikih, torej plinu.
Če bodo investitorji želeli izvajati fracking, bodo morali opraviti predhodni postopek vplivov na okolje, navajajo na Arsu. Nasprotno menijo v mreži Eko hidra, ki so pod pozivom Ustavimo fracking zapisali, da Petrol Geoterm korak za korakom pripravlja teren za vzpostavitev obratov za postopke nekonvencionalnega pridobivanja ogljikovodikov. Ta za peščico dobičkonosna dejavnost po njihovih opozorilih z uporabo strupenih kemikalij uničuje pitno vodo, stotine tovornjakov s cisternami, polnimi strupov, ki se noč in dan valijo k vrtinam, pa za več generacij uničuje življenjsko okolje lokalnega prebivalstva. Zato zahtevajo ustavitev vseh postopkov v smeri frackinga.
Slovensko-britanski konzorcij je po pridobitvi okoljevarstvenega soglasja že slavil, zdaj pa ga očitno čaka nova ovira. Na izdano okoljevarstveno soglasje sta se namreč pritožili dve okoljevarstveni organizaciji. Pritožbeni razlogi so predvsem v preozkem upoštevanju vplivnih območij na več ravneh. Okoljevarstveno dovoljenje namreč v sklop vplivnega območja ni zajelo parcel, po katerih potekajo dovozne poti do rafinerije plina, kakor tudi ne območja okoli novih in obstoječih plinskih vrtin, iz katerih se bo na novo ali še naprej pridobival plin za predelavo. 

OZIRATI SE MORAMO K OBNOV-LJIVIM VIROM ENERGIJE IN NE FOS-ILNIM GORIVOM, KI SOPRISPEVAJO K PODNEBNIM SPREMEMBAM.

Prav tako pri določitvi vplivnega območja ni upoštevalo vpliva vrtin na okolje glede na uporabo metodologije za črpanje plina. Kajti brez delujočih vrtin rafinerija plina sploh ne more delovati. »Prav tako je poskušal koncesionar prelisičiti zakonodajo s tem, da se vključujeta dve družbi, ena za črpanje in pridobivanje plina in druga za obratovanje same naprave,« je še pojasnil Gorazd Marinček, predsednik društva Slovenski e-forum, Društvo za energetsko ekonomijo in ekologijo.

PRIMERJAVA POSTOPKOV V ZDA IN PETIŠOVCIH

Nafto in plin po svetu pridobivamo iz kamnin (skrilavci, karbonati in peščenjaki) na konvencionalen (običajen) ali neobičajen (nekonvencionalen) način.
Konvencionalni način črpanja iz peščenjakov in karbonatov poteka tako, da v globino izvrtamo vrtino in ko dosežemo naftne ali plinske sloje, začne surovina zaradi nadtlaka teči skozi vrtino na površino, kjer ju zajemamo. Pod površjem Petišovcev so na globini okoli 2700 m do 3000 m peščenjaki, ki so zasičeni s plinom.
Če se plin nahaja v kompaktnem skrilavcu, zaradi prešibkega nadtlaka vrtina ni dovolj, da plin začne pritekati na površino. Zato so v ZDA pričeli izvajati hidravlično frakturiranje skrilavcev, s čimer umetno ustvarijo razpoke in tako plin priteče na površino. Tak način pridobivanja plina imenujemo nekonvencionalen. Gre za zelo drag postopek, ki ni bil smiseln, dokler niso narasle cene pline po svetu.
V Petišovcih in širšem Pomurju črpajo plin že več kot 70 let. Ker se sčasoma donosnost vrtin zmanjša, jih lahko stimuliramo s frackingom. Več hidravličnih frakturiranj so v tem obdobju tudi izvedli in tako povečali izdatnost vrtin. Zadnje frakturiranje je bilo v Petišovcih izvedeno leta 2012.
Pa vendar obstajajo določene razlike v postopku pri nas in čez lužo. Hidravlično frakturiranje skrilavcev zahteva velike količine vode, med 20.000 m3 in 40.000 m3 na vrtino, kar predstavlja nekaj milijonov litrov pitne vode. S tako veliko porabo vode lahko porušimo naravno ravnovesje pri ohranjanju podzemnih voda. Dolgoročno ostanejo prebivalci brez pitne vode, kmetijstvo pa brez vode za namakanje kmetijskih površin.
Druga bistvena razlika je, da so nahajališča plina v skrilavcih le nekaj sto metrov pod površino zemlje, zato lahko zaradi nezadostne globine plasti pride do onesnaženja podzemnih voda in podtalnice. Neprepustne plasti kamnin niso dovolj debele, da bi preprečevale vdor hidravlične suspenzije v podtalnico. Pojavi se lahko tudi tresenje tal – potresi.
V Petišovcih se bo morebitno hidravlično frakturiranje izvajalo na globinah med 2700 m in 3000 m, in to v peščenjakih. Podtalnica je na globini do 150 m. Predvidena poraba vode je med 3000 m3 in 5000 m3 na vrtino.
Imetnik koncesije Geoenergo na svoji spletni strani Slovenski-plin.si navaja: »V ZDA se izvaja hidravlična obdelava/lomljenje/frakturiranje skrilavcev velikega obsega s horizontalnimi vrtinami (t.i. »fracking«), na Petišovskem polju pa se izvaja hidravlična obdelava/lomljenje/frakturiranje slojev peščenjakov majhnega obsega (t.i. »hidravlična stimulacija«) v vertikalnih vrtinah, kjer je uporabljeno od 100 do 500m3 vode na stimulacijo. Postopka hidravlične stimulacije peščenjakov, ki se ga za pridobivanje ogljikovodikov uporablja v Murski depresiji, in hidravličnega frakturiranja skrilavcev velikega obsega pa se ne razlikujeta le po vrsti kamnine in po količini uporabljene vode. Med obema obstajajo tudi številne pomembne razlike, kot npr. globina nahajališč plina, geološka sestava rezervoarjev (plasti neprepustnih peščenjakov) in število frakturiranj na vrtino.«

ENERGETIKA JE NAMREČ TUDI NAŠA STVAR!

Na tem mestu se moramo vprašati, ali izraz »fracking« definira vrsta kamnine ali metoda, ki se uporablja za pridobivanje plina? Glede na to, da samo ime izvira iz načina pridobivanja – ang. fracturing oz. lomljenje, menim, da se izraz fracking nanaša na vse metode pridobivanja plina iz kamnin z uporabo visokega pritiska za drobljenje kamnin, ne glede na vrsto kamnine.
Navkljub zgoraj naštetim razlikam med vrstami frakturiranj ostajajo bistvene sporne značilnosti enake. Uporabo nevarne hidravlične tekočine pri postopku priznava tudi Geoenergo: »Pri vseh petih postopkih stimulacije vrtin Pg-10 in Pg-11A smo uporabili tekočino v sestavi: 93,8% vode, 5,9% kalijeve soli in 0,3% kemičnih dodatkov, ki dajejo tekočini ustrezne lastnosti. Uporabili smo vodo iz vodovodnega omrežja.«

ZEMELJSKI PLIN, PRIDOBLJEN Z METODO FRACKINGA NI TRA-JNOSTNA REŠITEV POTREB PO ENERGIJI.

Hkrati obstaja nevarnost za počrpanje radioaktivnih snovi na površje, kar vodi v onesnaženje rodovitne prsti in zraka s težkimi kovinami. Neprekinjen 24-urni promet tovornjakov s cisternami, polnimi nevarnih kemikalij, uničuje lokalno kmetijstvo, turizem in gospodarstvo ter predstavlja veliko finančno breme za državo in davkoplačevalce ob sanacijah škode. V preteklih letih je družba v državni lasti sanirala več kot 200 opuščenih naftnih in plinskih vrtin v severovzhodni Sloveniji. 

Fracking predstavlja velik profit za tuje korporacije, hkrati pa vlaganje v tehnologijo frackinga odvrača pozornost energetskih podjetij od razvoja obnovljivih virov energije. Zemeljski plin, pridobljen z metodo frackinga ni trajnostna rešitev potreb po energiji. Ozirati se moramo k obnovljivim virom energije in ne fosilnim gorivom, ki soprispevajo k podnebnim spremembam. Tudi zato je pomembno, da prebivalcem Petišovcev in okoliških krajev damo polno podporo, saj imajo pravico do življenja na nekontaminirani zemlji. V Focusu, društvu za sonaraven razvoj, pravijo: »V pripravi je Energetski koncept Slovenije (EKS), ki ga Ministrstvo za infrastrukturo opisuje kot »osnovni razvojni dokument na področju energetike« oziroma »strateški dokument, ki bo določil dolgoročne usmeritve energetske politike v Sloveniji do leta 2035 in s pogledom do leta 2055«. Ob razpravah o energetskih sistemih, pametnih omrežjih, megavatih sem in tja, le redkim entuziastom zapoje srce. A odločitve o razvoju energetike nosijo posledice za vse nas kot tudi za naravno okolje. Primer TEŠ 6 nas vedno znova opominja, da moramo pozorno bdeti nad odločitvami v energetiki, in ne pustiti, da prevladajo interesi ozkih lobističnih  skupin.
Energetika je namreč tudi naša stvar!«

Zato: FRACK OFF!