Darwinove nagrade so ironično odličje, ki izvira iz razprav  »Usenet-a« (okoli leta 1985). Njihov namen je nagraditi posameznike, ki se jim je na precej nespameten način uspelo posloviti od sveta. Projekt je začel dobivati podobo z nastankom spletne strani leta 1993, ki so ji z začetkom leta 2000 sledile serije knjig avtorice Wendy Northcutt. Merilo za dobitnike nagrade pravi: “V duhu Charlesa Darwina, so nagrade v spomin posameznikom, ki ščitijo človeštvo z žrtvovanjem svojega življenja. Nagrajenci Darwinovih nagrad se odstranijo na izjemno neumen način in s tem naši vrsti izboljšajo pogoje za dolgoročno preživetje.”

Nenamerna samo-sterilizacija je prav tako kandidat za nagrado, toda na  spletni strani opominjajo: »Zaradi nuje je nagrada običajno podeljena po smrti.« Kandidat je diskvalificiran, če so »nedolžne priče«, ki bi lahko pozitivno prispevale človeštvu, umrle med procesom.

Med nagrajenci je tudi nekaj urbanih legend. Knjiga Darwinove nagrade trdi, da so urbane legende poskušali ovreči, toda nekateri starejši »nagrajenci« so lahko obdržali svojo nagrado, ki jim je bila podarjena še preden je prepoved začela veljati. Spletna stran se močno trudi dokazati kot resnične vse predlagane zgodbe, saj obstaja ogromno podobnih spletnih strani in elektronske pošte, v katerih pa so zgodbe večinoma izmišljene.

Pa poglejmo kako zgledajo nagrajene zgodbe.

ALKEMIST
Ko je Sergei bil še otrok, je svoji babici obljubil: “Zate bom odkril napoj nesmrtnosti. Hočem, da živiš za vedno.« Ko je odrasel, ga najdemo na fakulteti pri uri biologije, kako iz dlani liže kalijev klorat. Odkril je tisti obljubljeni čudežni napoj. Da bi ojačal svoje telo in se zaščitil pred smrtjo je vsak dan konzumiral različne strupe.
V majhnih količinah je redno užival strupene gobe, arzenik in cianidove soli, hkrati pa druge spodbujal, da se mu pridružijo. Med drznimi nočnimi izleti in blodnjami je pogosto rekel: »Ne bom umrl. Že leta uživam strup in danes me nič ne more ubiti.«
Takoj zatem, ko je pogoltnil cianid se je začel počutiti zelo slabo in prosil sošolce, da mu prinesejo vodo. Toda namesto, da bi spil čisto vodo je v njej raztopil preostanek cianidovega prahu in popil raztopino. 
Sergei je bil inteligenten študent, ki sta ga zelo zanimala kemija in anatomija. Bil je dobitnik je zlate medalje in bil sprejet na dve univerzi. Kljub temu pa je Sergejeva znanstvena teorija imela napako. Namesto nesmrtnosti je odkril napoj smrtnosti. Dobil je napad krča, padel v komo in umrl 10. decembra 2007 v  Rusiji. 
Oče ga še vedno poveličuje kot nadarjenega kemika, ki je umrl zavoljo znanosti.

PREŠTEJ SVOJE KOKOŠI
31. avgusta 1995 je v južnem Egiptu utonilo 6 ljudi med reševanjem kokoši, ki je padla v vodnjak. Kmet star 18 let je bil prvi, ki se je spustil v vodnjak globok 18m. Očitno ga je podpovršinski tok potegnil za sabo in fant je utonil. Za njim so se v vodnjak spustili njegova sestra in dva brata, ki niso znali dobro plavati in prav tako utonili, je izjavila policija. Na pomoč sta priskočila še dva starejša kmeta, ki ju je doletela enaka usoda. Vseh 6 trupel so kasneje potegnili iz vodnjaka v vasi Nazlat Imara 386 kilometrov južno od Kaira. Ven so potegnili tudi kokoš. Kokoš je preživela.