Nobelovo nagrado za fiziko je za leto 2018 dobila trojica fizikov za pomembna odkritja v fiziki laserjev.
Polovica nagrade, ki znaša milijon dolarjev je pripadala Američanu Arthuru Ashkinu za razvoj optičnih prijemal, ki se uporabljajo v raziskovanju bioloških sistemov, med drugim tudi v medicini.
Drugo polovico nagrade sta prejela Gérard Mourou iz École Polytechnique v Franciji in Donna Strickland iz Univerze Waterloo v Kanadi za razvoj metode, s katero ustvarjamo ultrakratki optični pulz velike intenzitete. Ti kratki pulzi imajo širok pomen, med drugim tudi pri operaciji oči.
To je komaj tretja Nobelova nagrada za fiziko, ki je bila podeljena ženski, (leta 1903 jo je dobila Marie Curie in za njo 1963 še Maria Goeppoert-Mayer).
Marie Curie je Nobelovo nagradodobila za raziskovanje radioaktivnosti. Poleg nje je nagrado dobil tudi njen mož Pierre Curie in Antoine Herri Becquerel. 
Maria Goeppoert-Mayer je bila Američanka nemškega rodu, ki je prejela nagrado za zgradbo jedrske lupine oz. jedra atoma.
Ko je Donna Strickland izvedela za nagrado, je najprej dvomila v resničnost informacije.
»Kar se tiče tega, da nagrado delim z Gerardom, se strinjam, saj je bil on moj mentor, prav tako je zelo uspešen v raziskovanju in je prišel do rezultatov velikih razsežnosti, zato si vsekakor zasluži nagrado. Zelo sem vesela, da je nagrado dobil tudi Art Ashkin.  On je  že v mladosti prišel do mnogih odkritij, iz katerih so drugi ljudje naredili velike stvari, tako da je fantastično, da je njegovo delo končno priznano«, je dejala Stricklandova.
Dr. Seirian Sumner, vedenjska ekologinja, je komentirala dejstvo, da je to komaj tretja Nobelova nagrada, ki jo je za fiziko dobila ženska in da je Wikipedija komaj tisti dan ustvarila njen življenjepis.

TO JE KOMAJ TRETJA NOBELOVA
NAGRADA ZA FIZIKO,
KI JE BILA PODELJENA ŽENSKI,
PO LETU 1903

 »Donna Strickland je morala dobiti Nobelovo nagrado, da je bila opažena in je dobila kratko objavo na Wikipediji. To je še en primer, da ne glede na to, koliko ženske doprinesejo k znanosti, pogosto ostanejo neopažene in neslavne«, je dejala dr. Sumner. »V znanosti je potrebno priznanje ki je enakovredno Oscarju, da so ženske opažene«, je dodala.
Zanimivo je, da je Nobelovo nagrado tega leta dobila znanstvenica samo nekaj dni po tem, ko je bil fizik prof. Alessandro Strumia iz Univerze v Pisi suspendiran s položaja v CERN-u zaradi izjave, da je fizika postala seksistična do moških, oziroma da se ženske fizičarke  lažje zaposlijo od svojih moških kolegov, četudi so moški uspešni znanstveniki.
Strumia je v delavnici, ki se je ukvarjala s temo rodu in visoke energije, ki se nahaja v Evropskem centru za nuklearne raziskave (CERN) rekel, da so »fiziko ustvarili in zgradili moški«, ne pa  tisti, ki so na različne ugledne institucije prišli s pozivom, s čimer je  namignil na tako imenovano pozitivno diskriminacijo pri zaposlitvah žensk.
CERN je obsodil njegove izjave, ki jih je izrekel na predavanju pred mladimi znanstvenicami in znanstveniki.
Pred pionirskim delom Stricklandove in Mouroua, je bila moč laserja omejena, ker so tisti, ki so delali na večjih intenzitetah, uničili material, ki so ga rabili, da bi povečali njihovo moč. V iskanju, da zaobidejo ta problem, sta Stricklandova in Mourou razvila metodo, s katero sta zmanjšala moč laserskih pulzov, zatem sta jih ojačala in na koncu spet oslabila.
Kadar so laserski pulzi oslabljeni, postanejo krajši in s tem se poveča količina elektromagnetne energije v majhnem prostoru. S tem se zelo poveča tudi moč pulza.
Ta tehnika, imenovana Chirped pulse amplification (CPA), je danes postala standard pri laserjih z visoko intenzivnostjo. Tako je našla mesto v raznih terapijah, s katerimi uničujemo tumorje ali pa se uporablja pri korekciji leč v očesni kirurgiji.
Arthur Ashkin  je potrdil stara prepričanja iz  znanstveno-fantastičnih filmov, da lahko s pritiskom, ki ga ustvarijo  laserji  s svojim žarčenjem, premikajo delce snovi. Zahvaljujoč  njegovim raziskavam  so razvili laserska prijemala, s katerimi danes lahko prijemajo delce, atome, viruse in žive celice. Prvi je tudi delal na tem, da laserska svetloba spravi male celice v središče žarka in jih tam zadrži  ujete. Nato mu je 1987 uspelo s svetlobnimi prijemali prijeti bakterijo, ne da bi jo poškodoval.
Z letošnjim izborom je bila popravljena tudi krivica, ki se mu je zgodila.  Ko je bila leta 1997 dodeljena Nobelova nagrada trojici znanstvenikov, ki so jo prejeli tudi Ashkinovi kolegi, za razvoj tehnike laserske svetlobe, s katero so ujeli atome, so njega izpustili.
Letos je dobila Nobelovo nagrado na področju znanosti še ena ženska in sicer petič v zgodovini iz kemije.
Nobelovo nagrado za kemijo so letos podelili ameriškima znanstvenikoma Franceski Arnold in Georgu Smithu ter Angležu  Georgyju Winterju, katerih raziskava je izvirala iz Darvinove teorije evolucije. Nobelovi nagrajenci so dosedanja dognanja uporabili v namene, ki prinašajo človeštvu največjo korist. Encimi, ki jih lahko proizvedejo z metodo »Directed evolution«, se lahko uporabljajo vse od biogoriv do farmacevtskih izdelkov. Protitelesa, ki se razvijejo z uporabo metode, se lahko borijo proti avtoimunskim boleznim in v nekaterih primerih zdravijo metastazne oblike raka.
V obrazložitvi Kraljeve akademije so zapisali, da odkritje trojice nagrajencev utira pot proizvodnji novih materialov in čistih biogoriv, ter realizira inovativne terapije. 
Polovica nagrade je pripadala Francesci Arnold, ki dela na encimih – beljakovinah, ki katalizirajo kemijske reakcije- ki pomagajo v proizvodnji ekološko sprejemljivih zdravil in ostalih snovi ter v proizvodnji obnovljivih goriv. Ona je šele peta ženska, ki je v zgodovini dobila Nobelovo nagrado za kemijo.
Drugo polovico sta dobila George Smith in Georgyju Winterju za njuno delo na laboratorijskih tehnikah obdelave peptidov in protiteles, ki pomagajo v proizvodnji pridobivanja protiteles za nevtralizacijo strupov ter omejevanju avtoimunih bolezni in zdravljenju metastaz.