Švicarski državni inštitut tehnoligije iz Zuricha je  v študiji dokazal, da je med 37 milijoni korporacij na svetu  točno 1318 super-korporacij, ki so pravzaprav krojači svetovnega trga in posledično načina življenja na planetu Zemlja. Gre za  po bogastvu bogatejše in po moči veliko močnejše klopčiče od držav in vlad. Teh 1318 korporacij ima v lasti zgolj 147 multinacijonalk, ki so torej železnega primeža in skupaj ustvarjejo entiteto, kjer sta tekmovanje in konkurenčnost zgolj navidezna. Večina teh super korporacij je bank,  gre pa za skupno manj kot 1% korporacij, ki imajo v lasti več kot 40% svetovnega bogastva.  
Shema prikazuje zgolj deset mega korporacij, ki kontrolirajo praktično vse segmente sodobnega potrošnika - od gospodinjskih produktov pa vse do džinsa.  
Če verjamemo prikazu, potem  je očitno, da korporacije ustvarjajo verigo, ki se pričenja pri megalomanskih podjetjih. Prikaz je že rahlo zastarel, saj je Pringles bil prodan  Kellogsu, in  najbrž se  je kaj tudi spremenilo, ampak vse skupaj ne spremeni poante.
Dvesto milijard težka korporacija Nestle, ki jo pri nas najbolje poznamo po čokoladi, ima v lasti
skoraj 8000 različnih znamk po svetu, hkrati pa je tudi partner mnogim.  Med njimi so seveda našim prodajnim policam dobro znane znamke kot je  
L’Oreal, Diesel, Purina, Mars, Wriglez, Kraft, Johnson&Johnson, Friskies in tako dalje po spisku.  Pogosto gre za izdelke, ki so si po naravi ali ciljni publiki različni. Sladkana, fast-food prijateljica Coca-Cola je plod istega podjetja kot domnevno zdrav, nesladkan, ohlajen čaj Nestea. Unilever, ki pod sabo združuje znamke kot so Dove,  Axe itd., oskrbuje več kot 2 milijardi ljudi, kar z drugimi besedmi pomeni, da  ustvarjajo široko mrežo nadzora. V Evropi so po zadnjih podatkih najhitreje rastoče korporacije LVMH, Vodaphone, ABinBev,  Nestle, Unilever, Telefonica, Deimler, Deutsche Telekom, BASF,  SAB Miler, Vivendi, HeinekenHolding, BMW,  HSB, Tesco itd. Seveda pa ne gre le za
produkte, ki jih kupimo ali pa storitve, ampak je podobna situacija tudi pri medijih. Znano je, da je kar 90% ameriških medijev kontrolira le šest podjetij. 
Do združevanj prihaja zlahka in nemoteno. Tako sta se združila denimo Viacom in CBS. Korporacija take razsežnosti je samozadostna enota, ki lahko svoje simbolne produkte in storitve komercialne narave trži in razpečuje po komunikacijskih kanalih, ki jih ima sama v lasti, saj ti dosežejo ogromen del svetovne populacije. 
Take združitve obenem omogočajo pometanje odgovornosti pod preprogo in pa nadzor nad objavljenimi novicami. Revija ali TV postaja v lasti Disneya ne bo naročila ali predvajala reportaže o nevzdržnih delovnih razmerah v tovarni v Indoneziji, kjer izdelujejo Disneyeve igračke, ker bi mlatila po lastni vreči. In kdo spada med top 10, ali creme de la creme evropskega korporativnega sveta? 1. Barclay’s (VB), 2.Vitol (Švica) 3. BP (VB) 4. AXA (Francija) 5. State Street Corporation (ZDA), 6. Royal Ducth Shell )VB), 7. Legal & General Group (VB), 8. Volkswagen skupina (Nemčija), 9. UBS (Švica),10. Glencore (Švica).
Kar je pri tem najpomembneje pa ni denar, ki ga imajo, pač pato , da so tudi med seboj zelo prepletene, kar pomeni, da svojih poslov ne izvjajajo v izolaciji pač pa skupno, z vzajemnimi interesi, kar jim daje pravzaprav neustavljivo moč. enostaven nadzor in medsebojno kritje. Korporacije nimajo  obrazov, ne odgovornosti, ob tem pa znatno vplivajo na politiko. In kako se sploh lahko borimo proti tem monstumom ali jim vsaj gledamo pod prste? Na spletu se je že oblikovala skupina  t.i.  The Secret Seven, med katere sodi tudi wikileaks. Vsem je skupno, da razkrivajo to, česar  krojačem številnih usod in načina vrtenja sveta ni po godu. Še vedno tudi velja star nasvet : deluj  in živi lokalno. Podpirajmo torej domače proizvode, kupujmo lokalno, s tem pomagamo skupnosti in samozadostnosti ter lastnemu zdravju.