Evropejci, pozor! Ameriška vlada si je podarila avtoriteto, da vas lahko nadzoruje in za vami špijonira. Na sporen zakon opozarja Evropski parlament, še posebej na člen, ki dovoljuje nadzor nad uporabnikovimi dejavnostmi, ki se beležijo v ameriškem računalništvu v oblakih (t.i. Cloud) na Googlu in Facebooku. Špijonaža je zapakirana pod zakonsko dejanje političnega nadzorovanja. Zakon je del amandmaja o tuji inteligenci in nadzoru, ki ga je ZDA uvedla leta 2008, ko so legalizirali prisluškovanje in snemanje v okviru strategij varnosti po dogodku 11. septembra. Konec leta 2012 so ta zakon obnovili in ga podaljšali do leta 2017. Gre za izrabljanje moči masovnega nadzora, ki je še posebej uperjen v pridobivanje podatkov ljudi, ki ne živijo v ZDA. Zakon hkrati omogoča ameriških podjetjem, ki delujejo v EU, da predajajo informacije o Evropejcih. Da se ne slepimo – že sedaj večina nacionalnih agencij rutinirano spremlja elektronsko pošto in telefonske klice sumljivih skupin in posameznikov, kar pa dela zgoraj omenjen zakon drugačen pa je, da eksplicitno avtorizira špijonažo v podatkovnih oblakih, ki so povezane s tujimi političnimi organizacijami (torej ne le nazdora nad sumljivimi teroristi ali tujimi vladnimi agenti). Nadzor nad evropskimi novinarji, aktivisti in politiki je torej legalen, njegov domet pa potencialno sega v sleherni dom. Uradniki Združenih držav sicer mirijo predstavnike EU, da so vse njihove preiskave izvršene (in zakonsko zastavljene) tako, da varujejo posameznikovo zasebnost, obenem pa jih more predhodno potrditi sodišče. Še posebej nizozemska političarka in podpredsednica  EU komiteja za svoboščine, Sophia in ‘t VELD dvomi v izjave predstavnikov ZDA in že leta opozarja na problem. Po njenem mnenju se zadevi v Evropskem parlamentu izmikajo, ker se bojijo zoperstaviti ZDA.