Začne se z nič. Tega nihče ne ve. Ne moreš biti prepričan, da pred nič ni bilo nič drugače. Drugače povedano, ne veš, če je pred nič bilo že nekaj drugega. A lahko vsako vprašanje, ki je še tako enostavno, razložimo na zelo enostaven način? Tudi vprašanje, če je bilo kaj preden je bilo kaj drugega in, če je pred tem in onim bilo še kaj drugega? Vprašanja, če si lačen in veš da
tvoj želodec daje znak, da tvoje telo potrebuje hrano, ni primerno za to diskusijo. Niti malo ni primerno, ker bo potrebno prebrati lep kup besed in stavkov, pa čeprav v želodcu ni nič hrane. Morda si lačen, ni pa nujno, da je želodec čisto prazen.
Kaj je bilo preden ni bilo nič? Nič ne obstaja. Nič je samo izmišljena številka, je izmišljen položaj, izmišljeno izhodišče, da lažje prideš do nečesa drugega, ker smo v naših človeških glavah preveč omejeni. Neskončno v neskončnost nazaj in naprej. Vse je vedno tu in vse še bo, ker se veča in gre v še več in dlje. To so težke besede, ki jih z mojo domišljijo dojemam in vem, da jih vsi ne dojemajo tako, na takšen način. Prav tako pa nihče nima dovolj dobrega dokazila, da bi mi lahko dokazal, da to kar sem do zdaj povedal ni na nek način resnično. Nihče ne more dokazati, da je pred velikim pokom bilo nič. Malo bolj logično in manj poetsko rečeno: Nihče ne more dokazati, da pred velikim pokom ni bilo nič drugega.
Nekaj je moralo biti, da se je veliki pok sprožil. Nihče, ki veruje v nadnaravne pojave, kot so Bogovi ipd., ne more dokazati, da je njegov Bog bil prvi in pred tem ni bilo nič drugega. Če si vse skupaj predstavljam na nek človeku bolj prijazen način pripovedi, bom dejal na Zemeljski način. Si lahko izmislim nekaj takega:
Ko je noč, ko ni niti pikice svetlobe, si zaprt v prostoru, v katerega ne pride zraven svetloba, je tam popolna tema. Tam po tem takem, s prostim, človeškim očesom ne moreš videti čisto ničesar. Tako bi lahko bilo nič pred vsem drugim, čemur pravimo vesolje. Eni temu recejo Božje kraljestvo. V ta kraljestva se pa ne bom spušcal, ker je nesmiselno razmišljati, če se mavrica konča, kjer je zaklad zlata, ali pa da je zaklad zlata tam,  ko se naj bi končala mavrica.
Da ostanem pri temi v kateri se ne vidi nič, torej tam ni nič, ker ne vidiš ničesar. In to potrjujem s tem, da v tej temi lebdiš in se z dolžino svojih udov ne moreš dotakniti ničesar drugega, kot samega sebe. Potem si lahko s pomočjo domišljije samo izmisliš, da je tam kaj drugega, kot pa ti. Če torej si v temi in veš, da si tam sam, je to že nekaj. Vsaj ti si tam. Čeprav je tam tudi tema, ki je seveda nastala zaradi nečesa drugega, ki je spet nekaj. Tema se tudi ne bo spremenila v kaj drugega, če ne boš nič drugega dodal.
Nič je nekaj, na tak ali drugačen način, je vedno nekaj, če ne drugega se govori o tem. Potem takem je samo blebetanje besed, za katere smo izvedeli, ker smo govorec človek ali pa znamo celo pisati. Pogoj je seveda, da slišimo te besede ali pa smo jih znali in smo jih zmožni prebrati. Lahko so to samo misli, ker raje molčimo in ne govorimo traparij, o stvareh za katere
ne vemo nič, ali pa o takšnih ali drugacnih stvareh ne vemo dovolj. To je po tem takem tudi ničvredno. Lahko je pa več, kot pa nekaj, čeprav je za nekoga, ki bi rad prisluhnil niču, za misleca pa je vec kot nič, ali celo vse. Kaj je več vredno, molčati o stvareh, ki jih ne razumemo, ali se je potrebno o tem pogovarjati. To lahko vsak sam presodi. Odvisno kaj bi rad delil in na kak način bi tisto, kar je več kot nič delil med soljudi. Lahko seveda deliš rastlinam ali živalim. Seveda pa ne smem izključiti stvari in predmetov ipd. Zagotovo je vse
odvisno tudi od okolice v kateri se nahajaš. Odvisno je od vpliva drugih ljudi, vpliva tvojega položaja, vpliva vsega okoli. Vse kaj je bližje nam samim, pa zagotovo vpliva bolj, kot tisto, kar ni tako blizu. Beseda nič,  pa nam seveda ni blizu. Glavni razlog za to, da nam nič ni blizu je ta, ker imamo vsi raje nekaj, kot pa nič. Nekaj nam je vse, ker je vec kot nič, odvisno pa je od tvoje mere. Vse je pa še vedno lahko samo nič, če je tvoja mera neprimerna na tvoj položaj, ki ga imaš do tistega blizu in tistega daleč, še dalje kot si lahko zamisliš in ga boš
izločil za nic vredno, ker se ti zdi, da je vreden borih nič.