ZA NAPOJ SPLOŠNEGA ZADO-VOLJSTVA  JE POTREBNA ŠE ENA SESTAVINA, TO JE ŽIVLJENJSKI SMISEL. 

Prihajajo meseci večjih šolskih in delovnih obremenitev, manj bo priložnosti za predajanje toplim sončnim žarkom, kar pa nas ne bi smelo preveč vznejevoljiti. 

SREČA JE VELIKO, NI PA VSE.

Slovenci smo v letu 2014 na lestvici od 0 do 10 svoje življenje kot srečno ocenili s (»srečno«) sedmico. Povprečna ocena se od leta 2010 znižuje in je vseskozi rahlo nižja od povprečne sreče ostalih Evropejcev. 
Vendar je za napoj splošnega zadovoljstva potrebna še ena sestavina, to je življenjski smisel. Doživljanje sreče se sicer povezuje tudi z življenjskim smislom – tisti, ki svoje življenje doživljajo smiselno, so bolj srečni in obratno.
Je smisel življenja biti srečen? Raziskovalci so ugotovili, da se osmišljeno in srečno življenje delno prekrivata, vendar sta si v svojem bistvu zelo različna. Srečno življenje je povezano z izrazom »   jemati«, med tem ko je osmišljeno življenje bolj povezano z izrazom 
»dajati«. Kako se torej kaže razlika med srečnim in osmišljenim življenjem? Sreča je to, da se počutiš dobro. Natančneje, ljudje, ki so srečni, menijo, da je življenje enostavno, so telesno zdravi ter so si zmožni kupiti, kar si želijo, in početi, kar jih veseli. Čeprav pomanjkanje denarja zmanjšuje občutek sreče in tudi življenjski smisel, ima veliko večji učinek na občutek sreče. Srečno življenje je po definiciji tudi življenje brez stresa in skrbi (»…z možgani na off…«). Za »egoizem« srečnega življenja obstaja evolucijska razlaga, saj je sreča povezana z zmanjševanjem potreb. Če imamo določeno potrebo – na primer smo lačni – se, ko jo potešimo, počutimo srečne. Z drugimi besedami, ljudje se počutimo srečne, ko dobimo kar želimo. 
Samo z zadovoljevanjem potreb pa ne bomo mogli doživljati svojega življenja kot smiselnega. Osmišljeno življenje nam zagotavljajo nesebična dejanja, pomoč drugim itd. Posamezniki, ki imajo močan življenjski smisel, bolj pogosto kupujejo darila za druge, so zelo skrbni do svojih otrok in se pogosteje prepirajo, slednje verjetno zato, ker jim za druge enostavno ni vseeno. Prav tako pogosto iščejo občutek smisla na račun lastne sreče. Ker so investirali v nekaj večjega od sebe, imajo večje skrbi in v svojem življenju doživljajo več stresa in tesnobe v primerjavi s srečnimi  posamezniki. Na primer starši otrok so v raziskavi poročali, da se počutijo manj srečne v interakciji s svojimi otroki, kot pa pri rekreaciji, gledanju televizije in pri ukvarjanju z drugimi hobiji. Jim pa skrb za otroke zagotovo prinaša življenjski smisel. 
Sreča je čustvo, ki ga občutimo tukaj in zdaj, in kot vsako drugo čustvo zlahka mine. Med tem ko lahko življenjski smisel doživljamo tudi takrat, ko se počutimo slabo oz. nesrečne. Občutek smisla je namreč trajnejši, povezuje preteklost s sedanjostjo in le-to s prihodnostjo. Ljudje, ki živijo »tukaj in zdaj« so morda res bolj srečni, ljudje, ki pa veliko razmišljajo o prihodnosti in preteklih težavah in trpljenjih pa kljub temu, da so bolj nesrečni, doživljajo svoje življenje bolj smiselno. Vse to razpravljanje postane pomembno zlasti, ko se osebi zgodijo negativni dogodki, težave ali izgube. Tudi zato se najpogosteje o smislu življenja sprašujejo starejši ljudje. 

V BISTVU NI POMEMBNO, KAJ PRIČAKUJEMO OD ŽIVLJENJA, 

AMPAK BOLJ TO KAJ ŽIVLJENJE PRIČAKUJE OD NAS.

In nasvet? Kdo, če ne Viktor Frankl, preživeli v holokavstu in utemeljitelj logoterapije, teorije in metode o iskanju smisla, nam lahko da najboljše vodilo: »V bistvu ni pomembno, kaj pričakujemo od življenja, ampak bolj to kaj življenje pričakuje od nas. Nehati se moramo spraševati, kaj je smisel življenja, in namesto tega sebe videti kot tistega, ki ga sprašuje življenje. Namesto govoričenja in premlevanja naj bodo naši odgovori razvidni skozi pravo ukrepanje in ravnanje. Življenje v bistvu pomeni prevzemanje odgovornosti za iskanje pravih odgovorov na življenjske probleme in njihovo razreševanje.« Zavihajmo rokave in ne pozabimo na ljudi okrog nas. Občutka smisla in sreče nam tako ne moreta ubežati, pesem o čivavi na straži pa nam bo v naslednjih počitnicah še toliko bolj teknila.

Ne sprašuj, kaj je smisel življenja.                                                                
Ti ga določaš.