“ Prodajati glasbo in piščance z idejo 100% narodne čistosti, je tvegano početje, ki ima lahko v teh negotovih časih nevarne posledice.”

Nedavno sem bil v eni izmed Ljubljanskih restavracij, kjer sem slišal radijski oglas neke postaje. Imenujmo jo postaja X: »X radio, 100% slovenska glasba«. 
Če ne bi tega oglasa slišal še vsaj petkrat med kosilom v tej restavraciji, verjetno zdaj ne bi razmišljal o tem. Tako pa je oglas začel zveneti že kot vsiljevanje. To pa me je spodbudilo, da sem začel razmišljati o logiki 100% nacionalnega porekla. Vem, da se trgovci podobnih trikov poslužujejo v mnogih državah, a to ne pomeni, da si taka praksa ne zasluži kritike. Pa poglejmo.

ZAKAJ POREKLO

Najprej bodimo prizanesljivi. V času globalizacije je propadlo mnogo slovenskih podjetij, ker so bile velike gospodarske sile, ki obvladujejo mednarodni trg premočne. Izdelki tujih proizvajalcev so se slovenskim potrošnikom zdeli boljši, bolj zanimivi in velikokrat tudi cenejši. 
Tako pridemo do situacije, ko je prav vse izdelano na Kitajskem, na Filipinih ali pa v Bangladešu. Tudi česen, najbolj običajen pridelek, ki raste po vseh koncih Slovenje. Vseeno se uvaža s Kitajske, ker je tisti cenejši. Trgovci so torej začeli premišljevati, kako prodajati slovenske izdelke kupcem v Sloveniji, da bi bili ti pripravljeni plačat potrebno ceno in da bi podpirali lokalno pridelavo. 

Spomnimo, da je Slovenija zavezana pravilom prostega trga, zato ne sme izdelkov iz tujine obdavčevati ali domačih izdelkov kako drugače finančno podpirati. Prišla je rešitev, ki ni sporna za prosto trgovino. Trgovci so začeli prodajati idejo, da je izdelek proizveden v Sloveniji

NA SLOVENSKI ZEMLJI

O zgodovinskem ozadju navezanosti Slovenk in Slovencev na slovensko zemljo ne bom govoril. O tem je drugje več znanja. Mene bolj zanima logika parol, ki se zadnje čase širijo v naših krajih. Kaj nam hočejo povedati z reklamnimi gesli tipa: »Pridelano v Sloveniji«, »slovenska kvaliteta«, »slovenski piščanec«, »100% slovenska glasba«? Da bi imela reklama sploh kak smisel, mora temeljiti na vtisu, da prodaja nekaj boljšega. Skromno povedano naj bi “slovenska zemlja” dala izdelke, ki so bolj vredni našega denarja kot enaki izdelki, pridelani v tujini. To pravilo naj bi bilo samoumevno in logično.  Boljši naj bi bil piščanec iz slovenske industrijske farme, boljša naj bi bila zelenjava, boljša je slovenska glasba in na koncu je dovolj, da je “slovensko” in že vemo, da je boljše od vsega tujega. Pa četudi gre za tradicionalni roza WC papir, ki so ga konkurenti že zdavnaj opustili. Dober je že zato, ker je slovenski.

DRAGOJEVIĆ NI SLOVENSKI

»Gospa, premaknite se na konec avtobusa. Sprednji sedeži so rezervirani za belce.« Tako nekako je bila nagovorjena afroameriška borka za pravice Afroameričanov  Rosa Parks. Sedeža ni želela odstopiti, ker se ji je zdelo krivično, da bi morala sedeti zadaj samo zato, in zaradi ničesar drugega, ker je temnopolta. Sedeži na sprednjem delu avtobusa so bili rezervirani za 100% belce. Oni so imeli prednost, ker je rasna teorija prepričevala, da so več vredni od črncev. Zdaj pa si predstavljajmo, da na X radio, ki so ga vrteli v restavraciji, o kateri sem govoril zgoraj, pokliče gospa, ki si zaželi pesem Oliverja Dragojevića. Gre za pesem njene mladosti. A pesmi ne bo slišala. Predstavnik radia jo mora namreč zavrniti, ker Dragojević ni Slovenec, njegova glasba pa ni slovenska. Spomnimo, X radio vrti samo 100% slovensko glasbo.
Hitlerjeva vojska je ob okupaciji te dežele prepovedala slovenščino in zahtevala uporabo 100% nemščine v javnih prostorih. Otroci so se učili nemško v šolah, vsi so jo morali uporabljati na ulicah in v uradih. Temu smo rekli nacizem. Nacisti so bili prepričani, da je nemško boljše od vsega nenemškega. Gotovo je to veljalo tudi za nemške izdelke, piščance in glasbo. Nacistična ideja je bila  za nenemške narode  v svojih posledicah brutalna in uničevalna. Nacizma se je Evropa osvobodila s pomočjo liberalizma na zahodu in  socializma na vzhodu.

 “ Nekoč, so upali, da bo nastala širša transnacionalna identiteta, ki bo odpravila narod kot idejo, ki se je v času nacizma tako izpridila..”

Liberalizem in socializem sta za razliko od nacionalizma oba verjela v izhodiščno enakost in enakovrednost ljudi. Ljudi se je spodbujalo, da se otresejo nacionalističnih 

100% SLOVENCA, GOTOVO MARIJA IN JANEZ, ALI PA VSAJ ANA IN FRANC, V SLOVENSKI NARODNI NOŠI. UPS. GORENJSKI NOŠI (SLOVENCI ENOTNE NOŠE NIKOLI NISMO IMELI). UPS. NA OBLAČILNO KULTURO GORENJSKE NOŠE SO VPLIVALI TUDI SOSEDNJI NARODI. 

predsodkov in da se naučijo sodelovanja med narodi. Nekoč, so upali, da bo nastala širša transnacionalna identiteta, ki bo odpravila narod kot idejo, ki se je v času nacizma tako izpridila. Danes, pol stoletja pozneje, v restavraciji največjega mesta v Sloveniji, pa me iz zvočnikov nagovarja radio s 100% slovensko glasbo.

NEVARNA SPOGLEDOVANJA

Globalizacija je kruta, trgovci so v hudi mednarodni konkurenci in težko je prodajati slovenske izdelke v času krize, ko je cena najpomembnejši adut, slovenski izdelki pa niso vedno najcenejši. A prodajati glasbo in piščance z idejo 100% narodne čistosti, je tvegano početje, ki ima lahko v teh negotovih časih nevarne posledice.