Gospod z nemirno roko, iztaknil mi levo oko.

Previdno pobral in v žep ga je d’jal.

Pozabil manire, zahvalil se ni -

verjetno iztaknil je več že oči.

Sem vprašal Gospoda: “Čemu ti oko?” 

Je rekel: “Ozri se in jasno ti bo”.

Res sem pogledal - mi prav je povedal.

Na eno oko - vse lepše je b’lo.

Pozabil na kri, ki tekla z’dupline,

Sem videl, sem čutil pol manj bolečine.

Me vprašal Gospod je; “Čemu ti oko - več veš in več vidiš, tem težje ti bo”.

A.F. Teraš