Maribor je doživel svojo “apokalipso”. Mrtvi so se prebudili iz dvestoletnega lepotnega spanca. Spanec je trajal vsaj nekaj deset let predolgo in zemlja jim ni ravno naredila usluge, saj so blatni, z raztrganimi oblačili, ter gnijočim in razpadajočim mesom kolovratili po totem našem Mariboru. Nevidna sila, ki jih je vodila, jih je pripeljala na zbirno mesto pred Klub MC v Pekarni. Tam so se po manjših lepotnih popravkih odpravili proti centru mesta. Kljub njihovi dolgoletni odsotnosti so bila ta od Boga prekleta in zavržena bitja bolj ali manj miroljubna. Že res, da so pri Magdalenskem parku napadli deklico in jo hoteli odvleči s seboj, ampak mlado, sveže meso je zmeraj privlačno na oko, tudi živim mladeničem, kaj ne bi bilo tem nesrečnim stvorom..icer pa so od časa do časa izpustili kakšen srce parajoč krik, se med seboj pogovarjali v neznanem jeziku, ki se je morda neveščemu živemu ušesu zdel kot ječanje in brundanje. Meščani mesta Maribor, ki so nič hudega sluteč hiteli iz služb, po nakupih ali pa le...

Začelo se je, ko je  “Little Barbs” rekla: preveč smo vpeti v virtualni svet, zakaj se raje ne zabavamo v “resničnem” življenju?” Tako nekako je nastala ideja o 1. mariborskem Zombie Walku. Kulturno društvo Mladinski center IndiJanez je takoj bilo za akcijo in so nastopili kot mecen celotnemu projektu. Zbobnali so sestanek z idejno vodjo Barbaro Selišek, nanj povabili še maskerko iz gledališča Andrejo Pavlič ter make-up artistki Evo in Katjo.  Na sestanku so določili dan D in ugotovili, da bo potrebnih veliko več ljudi, ki bi maskirali zombije. Tako so v okviru Zombie Walka pripravili štiri delavnice na katerih so izučili 10 tečajnikov umetnosti in skrivnosti zombie maskiranja. Delavnice so potekale ob sobotah od aprila do junija. Na njih so šminkali in mazali in pudrali, mešali umetno kri iz tempera barv ali celo iz sirupa in kakava in ustvarjali krvaveče, gnojne rane iz različnih materialov, ki jih večino lahko najdemo kar doma, v kuhinji ali kopalnici, kot npr. vata  ali riž.
Nato pa so stvari hitro ušle izpod nadzora in ... domišljija je resnica postala.

Zadnji dan šole oziroma 21. 6. je Maribor doživel svojo “apokalipso”. Tega dne so se namreč mrtvi prebudili iz dvestoletnega lepotnega spanca. Vendar je spanec trajal vsaj nekaj deset let predolgo in zemlja jim ni ravno naredila usluge, saj so blatni, z raztrganimi oblačili, ter gnijočim in razpadajočim mesom kolovratili po totem našem Mariboru. Nevidna sila, ki jih je vodila, jih je pripeljala na zbirno mesto pred Klub MC v Pekarni. Tam so se po manjših lepotnih popravkih odpravili proti centru mesta. Kljub njihovi dolgoletni odsotnosti so bila ta od Boga prekleta in zavržena bitja bolj ali manj miroljubna. Že res, da so pri Magdalenskem parku napadli deklico in jo hoteli odvleči s seboj, ampak mlado, sveže meso je zmeraj privlačno na oko, tudi živim mladeničem, kaj ne bi bilo tem nesrečnim stvorom ... Sicer pa so od časa do časa izpustili kakšen srce parajoč krik, se med seboj pogovarjali v neznanem jeziku, ki se je morda neveščemu živemu ušesu zdel kot ječanje in brundanje. Meščani mesta Maribor, ki so nič hudega sluteč hiteli iz služb, po nakupih ali pa le uživali na terasah lokalov, so jih spremljali z radovednostjo v očeh in prešernimi nasmehi na ustih. Hitro so ugotovili, da njihova dragocena življenja niso  ogrožena in da so si mrtvi zaželeli zgolj pretegniti svoje okorele ude.

Seveda pa so se našli tudi “ta najbolj pametni”, ki so jih ožigosali za podivjano in pijano mladino. Ja seveda, ker se  mladi tako ali tako ne znajo zabavati, če nimajo v krvi opojnih substanc. Ampak pustimo zdaj te zdolgočasene r*** v njihovi blaženi ignoranci, ki jim seveda niti na kraj pameti ne pade, da bi se pridružili takšni mladostni razposajenosti ter raje sedijo doma za računalnikom in blatijo vse, ki mislijo drugače kot oni sami ... Nekateri od naključnih mimoidočih so celo zbrali toliko poguma, da so žive mrtve fotografirali, te fotografije so potem predali višji sili in ta jih je postavila na ogled v Klubu MC.
Potem, ko so se zombiji privlekli do centra mesta, čeprav nekateri v več kosih, saj so jim odpadale okončine in iz trebuha so se jim vlekla čreva, so tiho poniknili, ravno tako kot so se pojavili. Odšli so nazaj v svoje grobove, kjer bodo naprej spali v večnosti... Ali pač? Morda je bila to samo izvidnica in sedaj kujejo peklenski načrt kako bodo naslednje leto prišli v še večjem številu, še bolj umazani, raztrgani in razpadli ter nas vse pogubili …
Razstava 1. mariborski Zombie Walk bo na ogled v razstavišču MC do 30. 9. 2012.