Program Posluh!, ki ga v Kulturnem društvu Mladinski Center IndiJanez izvajamo v sklopu Evropske prestolnice mladih, je namenjen povezovanju gluhe in naglušne ter slišeče mladine. Zastavljen je kot vzorčen primer vključevanja mladih s posebnimi potrebami na različnih nivojih – od izobraževanja, gojenja medsebojnih odnosov pa do kulturnih, športnih in celo glasbenih udejstvovanj. 
Posluh! se aktivno in kontinuirano izvaja že več kot pol leta in je trenutno v polnem zagonu s predstavitvami sveta gluhih in znakovnega jezika po srednjih šolah.
Od februarja do maja smo opravili že preko 100 ur predstavitev na srednjih šolah v Mariboru in Sl. Bistrici. Svet gluhih in naglušnih je bil tako približan že več kot 3000 dijakom.
Na predstavitvah gluhote aktivno sodelujejo člani DGN Podravja, ki so skupaj s prostovoljci in našimi zaposlenimi gonilna sila tedenskih predstavitev, ki se odvijajo po srednjih šolah. Gluhi in naglušni mladostniki dijakom orišejo izkušnjo odraščanja v svetu slišečih in tako približajo vsakdanje situacije, ki za gluhe in naglušne predstavljajo izziv in niso samoumevne. Predstavitve so zastavljene interaktivno – to pomeni, da so dijaki postavljeni pred dejstva, morajo se znajti in se brez pomoči sporazumevati z gluhimi vrstniki. Naloga, ki se sprva zdi nemogoča, se običajno prevesi v iznajdljivo pantomimo in kazanje na stvari in/ali ljudi. Skupaj s tolmačem ponavljajo kretnje za gluho osebo in se naučijo osnovne kretanja in abecedo.
Do sedaj obiskane srednje šole (Srednja trgovska šola, 2. gimnazija Maribor, Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor, Srednja lesarska šola Maribor, Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor, Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška, Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor, Srednja šola Slovenska Bistrica) se na predstavitve odzivajo izjemno pozitivno. 
Šolsko uro, kolikor predstavitev traja, so uspele umestiti v uro slovenskega jezika, nekatere šole so zamenjale tudi z drugimi predmeti ali razredno uro. Profesorica slovenskega jezika s Srednje šole za gostinstvo in turizem je svoje vtise strnila takole:“Predstavitve sveta gluhih so dobrodošla novost. Na naši šoli občudujemo prostovoljce in gluhe ter naglušne vključene v projekt. Pri dijakih je opaziti spoštovanje do gluhih, želijo si sodelovanja in še več podobnih predstavitev.“ Podobno vtise opisuje prof. Vanja Kancler iz Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor: “Ko sem dijakom povedala, da bodo iz društva IndiJanez prišli predstaviti program Posluh, sem pri njih takoj zbudila zanimanje. Po mojem mnenju so jim predstavniki iz društva na nek način zelo približali življenje gluhih in naglušnih. Ne verjamem, da so si prej sploh znali predstavljati, kakšno je njihovo življnje. Tudi oba fanta sta jih fascinirala, Andrej s svojimi potovanji, Žiga pa s študijem. Mislim, da jih je večina mislila, da so gluhi in naglušni v veliki meri tudi mentalno zaostali, a sta jim fanta te mite zagotovo porušila. Še ves teden po predstavitvi sem občasno opazila, kakšne kretje, ki so se jih naučili, in posamezne črke abecede, veliko od njih pa jih je izrazilo tudi željo, da bi se takšna ura še ponovila. Mislim, da bi te predstavitve morale potekati tudi v naslednjih, prihajajočih generacijah, saj se mladi premalo zavedajo drugačnih med seboj.”

Dokaz da se med mladimi slišečimi poznavanje znakovnega jezika širi opisuje naša vodja programa Saša Milešič: “Zelo nas preseneča, da tu in tam ob prvi predstavitvi na določeni srednji šoli dijaki že poznajo kakšno kretnjo, običajno povezano z zapeljevanjem ali naročanjem pijače...Ko smo jih vprašali, od kod so jim kretnje znane so nam povedali, da so jih naučili prijatelji, ki so iz druge šole in so predstavitev že imeli. To je znak, da se namen programa Posluh! že sedaj, ko smo na polovici zastavljenega, že uresničuje. Opazili smo, da so dijaki govorico gluhih sprejeli in jo pričeli uporabljati tudi med vrstniki kot način skrite govorice.“ Dijakom je predstavitvena ura prijetna popestritev, nova izkušnja in za mnoge tudi prvi stik z mlado gluho ali naglušno osebo.“ Po vsaki predstavitvi zberemo vtise dijakov, ki jih le-ti oddajo na anonimnih lističih. Med drugim so zapisali: „Predstavitev mi je bila všeč. Kot bodoči zdravstveni delavci, bi predlagala, da bi v šoli imeli tak predmet“ ali na primer: „Všeč mi je bila igra gluhi-gluhi telefon. Zdaj bom lažje razumel gluhe in naglušne in razlike med njimi.“ Evidentno je tudi, da je član DGN Podravje, gluhi Žiga, postaven športnik in po duši šaljivec, pravi magnet za spoznavanje gluhote. O tem pričajo odzivi kot je: „Žiga je lahko vzor veliko ljudem in ga spoštujem. Upam, da si dobi punco. P.S. Rada bi ga boljše spoznala,“ ali na primer: „Če bi Žigo videla na cesti, si ne bi mislila, da je gluh. Želela sem si to govorico videti v živo. Žiga, super si!“ Največ dijakov vtise na kratko strne v besede „zabavno, poučno, zanimivo in navdihujoče“.
Da smo s programom Posluh! na dobri poti priča tudi dogodek, ko nas je mama dijakinje iz Velenja kontaktirala s prošnjo, da bi predstavitev izvedli tudi na tamkajšnji gimnaziji. Njena hči naj bi bila na Velenjskem območju dokaj osamljen primer. Že večkrat je sošolcem sama želela predstaviti težave s katerimi se sooča, a si je premislila. Sošolci se tako pravzaprav sploh ne zavedajo njenega položaja in občutkov. Seveda smo se na pobudo takoj odzvali. Dijakinja ima težjo okvaro sluha, njena mati pa je opazila, da to zelo vpliva na vključevanje in izobraževalni proces. Kontaktirali smo gimnazijo v Velenju, predstavitev, ki bo njenim sošolcem gotovo približala svet gluhih in naglušnih in problematiko s katero se mlad človek ob tem sooča pa je predvidena v juniju. Tako bomo nenačrtovano, zaradi izjemnega zanimanja, svoj prvoten obseg predstavitev nekoliko razžirili in se podalitudi v Celjsko regijo. 
Program sicer ne obsega le osvečanja mladih slišečih pač pa so znotraj programa organizirana številna kulturna, športna in celo glasbena druženja, dogodki in izleti, kjer imajo mladi slišeči ter gluhi in naglušni priložnost, da se v sproščenem okolju spoznavajo in na neformalen način izobražujejo.
Verjememo, da mladim ne približujemo zgolj sveta gluhih, temveč, da s predstavitvami odpiramo svetove drugačnosti. Menimo, da se s sprejemanjem določene oblike drugačnosti naučimo strpnosti in razumevanja tudi za kakšno drugo.