Pravijo, da je med barvo avtomobila, ki ga nameravaš kupiti in načinom smrti neka podobnost. Ne enega ne drugega si ne moreš izbrati. So seveda izjeme, le kje jih ni, moja družina sodi mednje. Ne glede barve avtomobila, pač pa glede načina smrti. Končali bomo in to je dokončno odločeno, strašne smrti od lakote. Krivec naše tragedije so množična občila, od časopisov, revij, prek radia do televizije. Način naše kolektivne smrti je določila žena. 
V njeni naravi je, da se strašno rada izobražuje. Zlasti zdravstveno. Odkar doktor romani izhajajo bolj poredko, prebira in posluša vsa zdravstvena in prehrambena navodila po naših občilih. Žal se po njih tudi ravna. Že dolgo je tega, kar smo v naši kuhinji odpovedali gostoljubje svinjski masti in kmalu zatem tudi izdelkom iz drobovine - zaradi vsebovanega holesterola. Zbogom, paštete, krvavice, pečenice, slastna ocvrta slanina ter podobne dobrote. Potem je žena prebrala, da testenine redijo. Ker nesreča nikoli ne pride sama, je neki lump v ženski reviji pisalo, da so paradižniki vir rakastih obolenj. Zdaj so z naše mize izginili špageti a la carbonara, makaroni s paradižnikovo omako in še in še podobnih dobrot. Ko je neka baraba na televiziji očrnila še olje, češ da je to počasi delujoči strup, smo presedlali na margarino. Toda ali ni vrag, da je nekdo v nekem članku ostro nastopil tudi proti slednji,
ker da po škodljivosti ne zaostaja za oljem. Zdaj pražimo čebulo v vreli vodi. Uživanje jajc nam je zagrenil neki strokovnjak v tedniku, celo sol je pri kuhi domala prepovedal. Žena je z jedilnika sladostrastno črtala jajca, mehko in trdo kuhana, na oko in sploh. Solimo nič več, v silni želji po soli včasih ližem belo oblogo s cvetličnih lončkov. Pred mesecem je prek televizije neko vegetarijansko babše prepričalo ženo, da so vse oblike mesa v prehrani greh proti telesu in da so edina res zdrava hrana korenje, repa, zelje, solata in neškropljena jabolka. Sočasno je neki tip po radiu znanstveno razlagal, da so povrtnine dvorezen meč, da je njihova uporaba  znanstveno vprašljiva, še zlasti če so uspevale na prsti, gnojeni z živalskim gnojem ali z umetnimi gnojili.
Zdaj so nam ostali še med, mleko in kruh. Vendar so nam v tedniku kaj kmalu dali vedeti, da med povzroča sladkorno bolezen, mleko da bojda lahko kruto poškoduje vranico, kruh pa da deluje podobno kot testenine. V silni prehrambeni stiski se je žena s hčerjo zatekla h kamiličnemu čaju,
k ovsenim kosmičem in na vodi kuhanem rižu, jaz pa k pivu in krompirju v oblicah. A se je že čez nekaj dni našel neki sadist, trdeč, da pivo povzroča protin, v krompirju pa da so odkrili nekatere strupene snovi, ki lahko usodno poškodujejo prostato. Za nekaj časa sem presedlal na vino in otrobe; ker pa vino uničuje jetra in ker ovseni kosmiči in otrobi po teoriji nekega zlikovca, objavljeni v dnevniku, zavirajo normalno delovanje hipofize, ne vemo več, kako in kaj. Žena ima zdaj 35 kilogramov, hči kakšen kilogram več, sumiva, da nama občasno pobegne na kakšno zastrupljanje s pico, jaz pa sem vedno bolj podoben pokojnemu faraonu Ramzesu, potem ko so njegove ostanke zdravili v Parizu. Verna soseda je iz bojazni pred našim pogubljenjem poklicala
duhovnika, ta je z ministrantom prizvončkljal in nas je hotel dati v poslednje olje. Tega pa ne, je z zadnjimi silami zatulila žena, brala sem, da je poslednje olje navadno rastlinsko olje in zato smrt za organizem. Tako zdaj brez napotnice za prvi razred v onostranstvu čakamo zlakoteni, mumificirani, toda zdravi za odhod iz tega prehrambenega svinjaka.
Pa dober tek ....