Luksemburg ima samo 600 000 prebivalcev, BDP na prebivalca znaša okrog 110 000 dolarjev in je s tem najbogatejša država v evropski uniji ter ena najbogatejših na svetu.
Do 60-ih letih je bila osnovna panoga v Luksemburgu proizvodnja jekla. V naslednjem desetletju so bili narejeni veliki koraki v spremembi ekonomske strukture in danes Luksemburg predstavlja enega od vodilnih finančnih centrov sveta.

Iz proizvodnje jekla na finance
Uspeh Luksemburga je rezultat njihove prilagodljivosti in dobre izobrazbe njihovih državljanov. Ko je prišlo do padca v industriji jekla na globalni ravni, so vedeli, da se morajo  specializirati v drugih panogah. Odločili so se za močno promoviranje finančnega sektorja in danes njihova ekonomija bazira na finančnih uslugah, ki predstavljajo okrog 35% BDP-ja.
Njihova delovna energija je ena najuspešnejših na svetu, posebna prednost, ki privlači številna podjetja pa je v večjezičnosti. 
Luksemburg je danes drugi po velikosti glede na investicijske vnose, takoj za ZDA, z vrednostjo štirih milijard dolarjev. V Evropski uniji so vodilni po številu zavarovalnih hiš in po najbolj razvitem privatnem bančništvu.
Velika atraktivnost za finančno industrijo izhaja iz politične in socialne stabilnosti države, ugodnega davčnega okvirja in zakonov, ki so jih prilagajali glede na trenutne potrebe. Čez leta so razvili ugoden regulatoren okvir za alternativne investicijske sklade, sklade tveganega kapitala, mednarodne pokojninske  sklade, razne specialne sklade in zavarovalne družbe. To je pritegnilo vlagatelje iz celega sveta.
O velikosti finančnega sektorja svoje povedo številke. V tej mali državi je okrog 140 bank, ki zaposlujejo 26 000 ljudi, ter imajo po podatkih za leto 2016 aktivnih 770 milijard evrov.

LETA JE BIL LUKSEMBURG DAVČNA OAZA ZA ŠTEVILNE MULTINACIONALKE, IMELI SO TUDI ZELO MOČNO BANČNO TAJNOST. 

Glede na majhnost države, je v Evropski uniji zelo vplivna. Država ima 6 mest v evropskem parlamentu, iz Luksemburga je tudi Jean-Claude Junker, sedanji predsednik evropske komisije.
Leta je bil Luksemburg davčna oaza za številne multinacionalke, ravno tako kot Švica, imeli so tudi zelo močno bančno tajnost. Vendar so zaradi pritiskov OECD in evropske unije pred nekaj leti pristali na izmenjavo podatkov o bančnih računih z drugimi državami in mednarodnimi institucijami.

Minimalna plača 2000 €
Kljub velikemu uspehu, Luksemburg še dalje razvija številne ekonomske sektorje, v katerih vidi prihodnost, kot je logistika, informacijske in komunikacijske tehnologije (ICT), biotehnologija in medicinsko raziskovanje, »zelena« energija in v zadnjem času tudi vesoljska tehnologija.
Čeprav imajo zelo razvito ekonomijo, jim še dalje uspeva ustvarjati relativno visoko stopnjo rasti BDP-ja, ki se je v 2017 povečal za 3,4 %, torej daleč nad evropskim povprečjem, ki je 1,8%.
Tako kot v vseh razvitih državah, tudi v Luksemburgu največ BDP-ja prinese storitveni sektor in sicer kar 87,9%, sledi industrija z 11,9%, medtem ko kmetijstvo doseže samo 0,2%BDP-ja.

TRG DELA JE EDEN NAJBOLJ ATRAKTIVNIH V EVROPI. TO NI NIČ PRESENETLJIVEGA
GLEDE NA TO, DA JE POVPREČNA
PLAČA 4300€

Delovne populacije je 282 000, od tega jih dela v storitvenem sektorju 78,9%, 20% v industriji, 1,1% pa v kmetijstvu. V teh podatkih ni upoštevanih 150 000 ljudi, ki vsakodnevno prihajajo  iz Francije, Belgije in Nemčije v Luksemburg na delo .
Trg dela v Luksemburgu je eden najbolj atraktivnih v Evropi. To ni nič presenetljivega, glede na to, da znaša minimalna plača za nekvalificiranega delavca, ki dela 40 ur na teden, okoli 2000€. Za kvalificirane delavce je ta za 20% višja in znaša 2400 €.  Povprečna plača približno 4300 €.