Če bi bil običajen politik, bi njegova priljubljenost do zdaj že upadla. Lani je zaradi protikoronskih ukrepov, v sklopu katerih je indijska vlada zelo nepremišljeno iz danes na jutri zaprla celotno državo, več milijonov sezonskih delavcev izgubilo službo, kar je privedlo do migrantske krize, s katero se vlada ni najbolj učinkovito spoprijela; kar polovica indijskih gospodinjstev pa je v času po zaprtju države prepolovila število dnevnih obrokov. Kljub temu kaže, da so Indijci Modiju še vedno naklonjeni.

Mnoge sicer preseneča, da Modi lani maja v svojem govoru ni priznal migrantske krize, kaj šele, da bi izrazil empatijo z delavci. Omenil ni niti nezaslišanega števila izgubljenih služb, dolgo trajajočega pomanjkanja osnovnih življenjskih potrebščin, niti atmosfere popolnega obupa. Tako kot tudi nikoli ni priznal, kako uničujoč vpliv je na življenje ljudi imela demonetizacija, ki jo je izvedel leta 2016 – takšne polomije ne bi preživel noben drug politik.

Kako to, da Modi na političnem področju ne utrpi nobene škode za trpljenje naroda, ki ga v veliki meri povzroča sam? In kako to, da ne izpade aroganten, brez stika z realnostjo ali preprosto krut, kljub temu, da zavestno ignorira trpljenje ljudi?

Modi bega celo politične analitike, saj njegova priljubljenost nima zgolj političnega značaja, temveč tudi kvaziverskega, saj se Indijcem predstavlja kot nekakšen mesija. Podobno kot se je Gandhija držal sloves svetnika, tudi Modi v indijski politiki deluje svetniško. Je samooklican fakir, nenavezan na družino in materialno imetje, ki Indije ne vodi zgolj v političnem smislu, ampak tudi družbeno, moralno in spiritualno. Iz tega razloga mu njegovi privrženci ne samo sledijo, temveč so mu predani ne glede na to, kaj stori njegova vlada.

TRPLJENJE NARODA KOT PREIZKUS VERE V MODIJA

Ko narod trpi, ne obrne hrbta mesiji, podobno kot ga tudi bogu ne bi obrnili. Kvečjemu se v hudih časih vera v boga poveča, saj je vernikom obljubljeno, da bog prinese odrešitev od trpljenja. Modi zna s svojimi retoričnimi sposobnostmi to dejstvo izkoristiti sebi v prid tako, da v svoje govore spretno vključi versko obarvane izraze. Tako trpljenje lastnega naroda upraviči s tem, da ga označi kot “tapasya”, kar pomeni neke vrste pokoro, trpljenje zaradi višjega namena. Tudi, ko je prvo karanteno podaljšal do sredine aprila, jo je upravičil s pomočjo verskih pojmov. Modi Indijcem na podlagi žrtvovanja in pokore naroda obljublja samozadostno Indijo (»Atmanirbhar Bharat«), v svojih govorih pa rad poudari veličino starodavne Indije, ki se je končala z vdorom islamskih osvajalcev in britanskih kolonialistov, kar naj bi Indijcem pustilo suženjsko mentaliteto. Zdaj je tu Modi, da jih popelje nazaj v veličino. Za to pa je seveda potrebna vera vanj kot v družbenega, moralnega in spiritualnega vodjo Indije, in to vero Modi utrjuje na različne načine. Lani je na primer objavil sedem zaobljub, ki bi se jih naj Indijci držali med karanteno (npr. skrb za starejše, skrb za revne, sočutje do delavcev – naj se delovna mesta ne ukinjajo, naj bodo plače izplačane …). Modi objavlja tudi videe, v katerih prakticira jogo, obenem pa ljudem svetuje, naj tudi oni to počnejo, še posebej v teh kriznih časih. Združeni narodi so leta 2014 na njegovo pobudo 21. junij razglasili za Mednarodni dan joge.

NAMESTO MODIJA ZA NEUSPEH ODGOVARJAJO MINISTRI

Modi vse od načrtovanja politike in do naznanjanja zakonodajnih sprememb prepusti svojim ministrom, saj mu v primeru, da se pričakovanja ne izpolnijo, ni potrebno prevzeti krivde za neuspeh, temveč so zanj odgovorni drugi. Ministri tako izpadejo človeški in zmotljivi, Modi pa ohranja svojo nezmotljivo polbožansko podobo.

HINDUIZEM KOT NAJPOMEMBNEJŠA VERA

Leta 2019 je indijski parlament sprejel zakon, ki ilegalnim priseljencem iz Pakistana, Bangladeša in Afganistana podeljuje državljanstvo, vendar le tistim, ki niso pripadniki muslimanske vere. Zakon je bil seveda deležen številnih kritik, saj je diskriminatoren do muslimanov, po sprejetju zakona pa so po celotni državi izbruhnili protesti, ki so se marsikje končali z nasiljem.

Modiju kljub temu uspeva vzdrževati svojo kvaziversko privlačnost, pomembno vlogo pri tem pa igra radikalna hindujska prostovoljna paramilitarna organizacija Rashtriya Swayamsevak Sangh (RSS), katere cilj je na novo opredeliti Indijo v skladu z njeno večinsko hindujsko skupnostjo. Tudi Modi je že od nekdaj pripadnik te organizacije, njegova stranka Bharatiya Janata Party (BJP) pa iz RSS-a izhaja. RSS skozi propagando izrablja hinduizem tako, da svoje nasprotnike obtoži bogoskrunstva in protidržavnosti, Modi pa se ob takšnem pojmovanju Indije uspeva prikazovati kot narodni mesija, ki mu mnogi hindujci brez pomislekov sledijo.

Narodu, ki se že tako spopada z nizkim življenjskim standardom in ga pestijo mnogi problemi, ne preostane drugega kot imeti vero in upanje v boljši jutri. In Modi zna to stisko naroda več kot očitno izkoristiti sebi v prid.

Prirejeno na podlagi vira:https://theprint.in/opinion/narendra-modi-no-political-costs-suffering-he-causes-iran-ali-khamenei/423355/