Kai-Fu Lee je eden izmed najbolj priznanih strokovnjakov na področju umetne inteligence. Rodil se je na Tajvanu in je bil že kot otrok izjemno nadobuden. Leejev brat je študiral v Združenih državah Amerike, kjer je videl, da ameriški izobraževalni sistem dopušča veliko več kreativnosti kot tajvanski, ki temelji na učenju na pamet, zato se je Lee že pri 11 letih preselil k bratu v Ameriko, kjer je nadaljeval šolanje in kasneje zaključil tudi študij. Delal je v podjetjih Apple, Microsoft in Google, nato pa ustanovil svoje podjetje Sinovation Ventures, ki na Kitajskem financira start-up podjetja, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco.

Lee je imel tekom kariere tipično kitajsko delovno etiko. Delal je 80 ur na teden in se zbujal sredi noči, da je lahko pravočasno odgovoril na sporočila šefov in sodelavcev iz Amerike, seveda pa ob takšnem tempu ni imel časa zase ali za družino. Ko so mu zdravniki pred leti diagnosticirali limfom v četrtem stadiju, ga je to privedlo do spremembe življenjskega sloga in pogleda na svet. Njegov pogled na to, kako bo umetna inteligenca v bližnji prihodnosti spremenila naše življenje, pa je drugačen, kot bi si morda predstavljali.

Kaj sploh je umetna inteligenca?

Ob tem pojmu marsikdo pomisli na znanstveno-fantastične filme, v katerih roboti presežejo človeško inteligenco in se nam tako ali drugače uprejo. V osnovi pa je umetna inteligenca drugačna, kot si predstavljamo, in je že vpeta v naše vsakdanje življenje – najpogosteje se z njo srečamo preko uporabe različnih aplikacij in spletnih strani, kot so npr. Google, YouTube, Facebook, v ozadju katerih je umetna inteligenca, ki skrbi za to, da nam glede na našo spletno aktivnost predlaga ustrezne rezultate iskanja, videoposnetke in oglase. Prometna policija na Kitajskem pa na primer vedno bolj uporablja tehnologijo prepoznavanja obrazov. Če pešec prečka cesto tam, kjer je ne bi smel, ga kamera identificira, kazen pa se mu avtomatsko izda na mobilni telefon preko sporočila. Na podlagi česa pa deluje takšna avtomatizirana tehnologija?

Strojno in globoko učenje

Umetna inteligenca, kot jo poznamo danes, temelji na strojnem učenju. To je sposobnost računalnikov, da se učijo samostojno. Za svoje delovanje potrebujejo veliko količino podatkov, sprogramirani pa so na podlagi algoritmov. Sčasoma, ko vanje vnesemo še več podatkov, pa razvijejo sposobnost, da se začnejo na podlagi preteklih izkušenj odločati sami. Pravi preboj znotraj strojnega učenja so znanstveniki dosegli z globokim učenjem. Pri globokem učenju gre za to, da se na podlagi ogromne količine podatkov zgradi globoka nevronska mreža, ki posnema človeške možgane. Računalnik sicer potrebuje veliko več podatkov, da se nauči istega koncepta kot človek – ko ima podatkov dovolj, pa deluje odlično, v marsikaterem primeru celo bolje kot človek.

Lahko umetna inteligenca nadomesti človeka?

Lee napoveduje, da bi lahko v roku 10–15 let umetna inteligenca nadomestila kar polovico služb, in sicer tistih, ki vključujejo veliko rutinskih nalog in pri katerih je mogoče zbrati veliko podatkov, saj so le-ti nujni za delovanje umetne inteligence. Na Univerzi v Oxfordu so izvedli študijo, v sklopu katere so analizirali naravo dela 7000 različnih služb in na podlagi analize ugotovili, v kolikšni meri jih lahko umetna inteligenca nadomesti. Prišli so do zaključka, da so med najbolj nadomestljivimi poklici delavec za tekočim trakom in v kmetijstvu (pobiranje pridelkov, zalivanje in gnojenje kmetijskih površin), gradbeni delavec (tista dela v gradbeništvu, ki ne zahtevajo veliko spretnosti), računovodja, tajnica, serviser, receptor, delno celo radiolog. Ko bodo znanstveniki bolje dodelali sposobnost samodejne vožnje avtomobilov, pa bo umetna inteligenca nadomestila tudi poklicne voznike.

Umetna inteligenca pa se težje kot človek spopada z nepredvidljivim okoljem, kjer je veliko spremenljivk – tako je npr. avtomobilu lažje samodejno voziti po avtocesti, precej težje pa po mestu, kjer so križišča, semaforji, pešci, kolesarji in drugi dejavniki, saj tudi ni zmožen oceniti, ali je ovira na cesti na primer igračka ali otrok. Kljub temu, da umetna inteligenca nekatere naloge opravlja bolj učinkovito kot človek, pa ni zmožna doseči nivoja človeške inteligence, saj stroja ne znamo sprogramirati tako, da bi bil zmožen samozavedanja, zato tudi ne premore čustvovanja in kreativnosti. Lee zato trdi, da so poklici, pri katerih je poudarek na kreativnosti in sočutju do sočloveka, poklici prihodnosti.

Kakšne so pasti umetne inteligence?

Ljudje pred vsako veliko spremembo občutimo vsaj malo strahu, nelagodja ali odpora. Tako je bilo tudi v preteklosti ob vsakem večjem tehnološkem dosežku (med industrijsko revolucijo, ko smo pričeli uporabljati elektriko in med digitalno revolucijo). Porast umetne inteligence bo vsekakor s seboj prinesel tudi marsikatero varnostno grožnjo – vedno obstaja možnost, da hekerji vdrejo v sistem in prevzamejo nadzor nad stroji, se poigrajo s podatki ali sistem porušijo. Izredno nevarna pa je lahko uporaba umetne inteligence v vojaške namene, kot so npr. vojaška brezpilotna letala in tanki, ki delujejo brez posadke. Umetna inteligenca seveda lahko tudi zabriše mejo med resničnim in virtualnim. Tako na primer poznamo tehniko »deepfake« (angleška tvorjenka, ki izhaja iz izrazov »deep learning« in »fake«), pri kateri sliko ali video s pomočjo umetne inteligence spremenimo in ponaredimo na takšen način, da deluje, kot da je na sliki ali posnetku nekdo drug kot v resnici.

Države bodo morale sprejeti zakonodajo, ki bo regulirala področje umetne inteligence. Uvajanje nove zakonodaje pa ne bo tako preprosto; ker umetna inteligenca za svoje delovanje potrebuje čim večjo količino podatkov, se poraja vprašanje, kako uvesti zakone, ki bodo dopuščali uporabo osebnih podatkov, hkrati pa bodo obvarovali zasebnost posameznika. Vprašljivo je, v kolikšni meri bomo sploh pripravljeni izdati svoje osebne podatke (npr. zdravstveno kartoteko v medicinske namene). In kdo bo odgovarjal, ko bo za smrt človeka krivo avtonomno orožje? Bodo prednosti umetne inteligence prevladale nad slabostmi?

Manj rutine, več kreativnosti

Ironično je, da smo po industrijski revoluciji začeli delati še več, namesto, da bi nam stroji delo samo olajšali. Tudi digitalna revolucija bi nam naj olajšala komunikacijo, kljub temu pa v namen komuniciranja preživimo še več časa pred računalniki in mobilnimi telefoni in nam zato pogosto zmanjka časa za druge stvari. Lee je sicer prepričan, da je tehnološki napredek pozitivna stvar in da je na nas, na kakšen način ga izkoristimo; meni, da nam bo umetna inteligenca življenje olajšala in nas razbremenila rutinskih in duhamornih del ter nam omogočila več časa za prijetne, ustvarjalne aktivnosti in dela. Izpostavlja pa, da je tehnologija spremenila že vsa področja našega življenja (npr. način potovanja, zabave, komunikacije), izobraževalni sistem pa je še vedno enak, kot je bil nekoč. Ker bodo roboti prevzeli velik del trenutno obstoječih služb, bo potrebno otroke usmeriti v poklice, ki zahtevajo veliko ustvarjalnosti in sočutja, zato bodo morali razvijati svojo kreativnost, kritično mišljenje, komunikacijske veščine, sposobnost sodelovanja in timskega dela ter pridobivanja zaupanja.

Ker pa bo toliko poklicev zaradi umetne inteligence izpadlo, bo potrebno tistim, ki bodo službo izgubili, omogočiti možnost prekvalifikacije. Lee celo predlaga, da bi ljudje, ki ne želijo nove, dolge kariere, imajo pa željo prispevati nekaj dobrega k družbi v obliki prostovoljnega dela, za to prejeli plačilo.

Nemogoče je sicer točno napovedati, kateri poklici bodo aktualni v prihodnosti; najverjetneje se bodo razvili tudi novi, tako kot so se že v preteklosti ob vsakem večjem tehnološkem napredku. Leejeve napovedi za prihodnost morda zaenkrat zvenijo rahlo utopično, ampak pustimo se presenetiti.

Viri:

https://timesensitive.fm/episode/kai-fu-lee-power-artificial-intelligence-transform-humanity/

https://www.youtube.com/watch?v=d6GrucLLzEw

https://www.bbva.com/en/kai-fu-lee-how-artificial-intelligence-will-help-teachers/