Poletje nekaj let nazaj sem sobi potencialnih investitorjev predstavljal poslovno idejo. Imel sem idejo o podjetju, ki bi izdelovalo igrače za odrasle. Igre sem izdelal sam s prijatelji. Igrače so bile omejene serije, z zbirateljsko funkcijo in relativno drage. V lastnem entuziazmu ob očitni ideji (odrasli vendar gledajo Simpsonove, zakaj ne bi kupili tudi kakšne igrače?), nisem razumel zakaj so me zavrnili z besedami, da je moj načrt sicer zabaven,  ideja ena slabših kar so jih slišali, besede pa so podkrepili z hitrim umikom iz sobe. Ostal sem sam z idejo, ki sem jo krepil z lastno bančno kartico, majhnimi investicijami (tudi prijateljev). Podjetje sem  nato prodal (ocenil sem, da je čas, da poskusim nekaj drugega), medtem pa mi je vendarle uspelo, da so trgovine z mojimi igrami in igračami bile na treh kontinentih. Kar nekaj igrač se danes celo nahaja v redni razstavni zbirki modernega muzeja. Ko sem pričel delati na socialnem omrežju Ello sem slišal meni znane besede o neumni ideji.

In tu je problem s strokovnjaki. Večina bere iste knjige in bloge, živi v podobnih tehnoloških getih, je v istih restavracijah, obiskuje iste predstave in drug drugemu ponavlja ista “dejstva”.

Moja ideja je bila ustvariti omrežje brez oglasov, ki ne bo nikoli manipuliralo z uporabniki in ki njihovih podatkov ne bo prodajalo drugim. “Novo socialno omrežje? Nimaš šans. Veš koliko denarja ima Facebook?” “Brez oglaševalcev, brez prodaje podatkov? Vsi vemo, da edino tako pridobiš denar na internetu! Si znorel?”. Ello smo kljub vsemu splavili skupaj z 90 umetniki in sedmini prijatelji. Danes je na Ellu že milijone ljudi, vizualna vsebina pa je ena bolj kvalitetnih in privlačnih na internetu. Ello nima oglasov, zato da bi lahko zgradili boljše družbeno omrežje za uporabnike, ne oglaševalce. Je resnično brezplačno, kar pomeni, da ni algoritma, ki spremlja kar počnete. To dela Ello boljšo platformo za umetnike, oblikovalce, majhna podjetja in neprofitne organizacije. In ravno to so skupine, ki so priromale na Ello. Ello je pravno neprofitna organizacija, previdno izbiramo investitorje (zbrali smo že preko 11 milijonov ameriških dolarjev), ki nam dovoljujejo, da imamo popolno kontrolo v lastnem podjetju. Verjamem, da je Ello pozitivno socialno omrežje, kjer so ljudje podporni, prijazni in pripravljeni pomagati eden drugemu. Govoril sem z odgovornimi pri Tumblerju, Twitterju in Facebooku in vsi so presenečeni nad dejstvom, kako malo težav imamo z uporabniki - z podporo za uporabnike so pri nas odgovorni le trije ljudje. Verjamem, da je negativnost na drugih omrežjih povezana z “kazino mentaliteto”. Kazino je od zunaj zabaven in lep, veliko ljudi igra igre, a ko enkrat vstopiš vidiš, da je poln napetosti, negativne energije, saj vsi počasi, a zanesljivo izgubljajo proti hiši. Kljub vsemu pa obstajajo strokovnjaki, ki še zmeraj trdijo, da Ello ne bo nikoli uspel. Zares besni so, ko raste in se razvija. Ne, nikoli  ne bomo tako veliki kot Facebook, a tudi nočemo biti. In tu je problem s strokovnjaki. Večina bere iste knjige in bloge, živi v podobnih tehnoloških getih, je v istih restavracijah, obiskuje iste predstave in drug drugemu ponavlja ista “dejstva”. Ko preteče nekaj časa pričnejo tudi razmišljati podobno. Izjave kot je “nemogoče je zgraditi profitabilno omrežje brez oglasov” postanejo meme, ki blokira nove ideje, ki imajo dejansko potencial, da spremenijo svet na bolje. Početi, kar počno ostali ne more privesti do inovacije, ampak do ponavljanja. Ko pogledamo svet in tako ugotovimo, da je nekaj narobe (pomoje so socialna omrežja postala slaba, ko so jih ljudje pričeli sovražiti, čeprav so vztrajali pri uporabi) in ko so vsi ostali prepametni, da bi nekaj ukrenili glede tega - takrat je dober čas, da se ustvari nekaj novega. Ko sem tako odprl eno izmed trgovin z igračami za odrasle je nekega dne vstopil šef Hasbra, se predstavil in vprašal iz katere TV serije so igrače. Povedal sem, da niso del ničesar, da so umetniška dela, ki sem jih ustvaril sam. Odgovoril je: “Ja dobro, ampak od kod so?”... Čez par let me je nato poklical in poskušal kupiti moje podjetje, saj smo sami bili lastniki vseh produktov. Biti strokovnjak z izkušnjami ima omejitve. Bolj kot si prepričan o tem kar veš, manj si odprt do tega, česar ne veš. Inovacija izvira iz pripravljenosti, da zavržeš vse kar veš, da je res in začneš znova. Znova in znova, ne glede na količino izkušenj. Zato je je moj nasvet, če imaš briljantno idejo, ki se zdi očitna, a slaba vsem ostalim - jebeš status quo. Če pišeš prvi roman, ali izvajaš prvi solo nastop ali ustanavljaš podjetje, zapomnite si samo eno - potrebna je volja do začetka in pogum, da izpadeš neumno. In ko raztegneš vrat se bo gotovo pojavil strokovnjak, ki bo z veseljem posekal vašo glavo. Zlobni bodo in cinični in potrudili se bodo, da vas zatrejo. Ne vedno, a zgodi se, garantiram.

Bolj kot si prepričan o tem kar veš, manj si odprt do tega, česar ne veš. 

Potrebna je določena norost in odpor, da gledaš naprej in nadaljuješ pot. To sem jaz. Ljudje kritizirajo moje ideje in pogosto se strinjam z njimi. Navsezadnje imajo morda prav, sam pa sem v zmoti, a kot mi je dejal Zen mojster - imeti prav terja svojo ceno. Imeti prav je kar dobiš na samem koncu življenja, ko pogledaš nazaj in vidiš stvari, ki jih nisi ustvaril, mesta, kamor nisi odšel in zanimive stvari, ki jih nisi počel - in svoj razlog, zakaj ne. Veliko bolj zanimivo je, da preprosto ustvarjaš. Četudi, če se mi ideja ne izide, je veliko zabavneje vsaj poskusiti. Kaj je najhuje, kar se lahko zgodi? Izpadeš idiot. Izgubiš nekaj denarja. Pa saj sem navajen. In tako naslednje smatram, kot moje skrivno orožje: Biti pripravljen začeti na začetku, vedeti nič (ne glede na to kako pameten sem), gledati na stvari s svežim pogledom (ne glede na to, kako izkušen sem), in se vprašati, kar lahko naredim drugače, da bodo stvari boljše (čeprav se to zdi brezupno na začetku). Ob uporu, strahu in vsem kritiziranju, vem da sem na pravi poti.