Celotna generacija mladih je danes pod izjemnim ekonomskim pritiskom. To pušča posledice. Nastaja trpežna generacija. Generacija T.

Časi se spreminjajo in krutost sodobnih razmer se do mladih izraža  NA NOVE NAČINe 

Kadijo, pijejo, vsak vikend ponočujejo, sicer pa igrajo igrice in stalno so na računalnikih in telefonih. Ne poznajo trdega dela, vse jih je prineseno na pladnju, razvajeni so. Današnja mladina. Tako nekako gre stereotip o mladih ljudeh, ki velja že kar nekaj let, morda desetletij. Generacijo, ki je odraščala od 80ih naprej razumejo kot razvajeno generacijo, ki za razliko od njihovih staršev, še bolj pa od dedkov in babic, nikoli ni doživela težkih časov preteklih generacij: materialno pomanjkanje, vojno stanje, lahkota. Ja, tudi ta je bilo prisotna v času druge svetovne vojne in še kako leto po tem. Ne, današnja generacija mladih v glavnem ne čuti tovrstnega pomanjkanja. Ko govorimo o mladih, imejmo v mislih tako najstnike kot tudi vse tiste vmes, ki sežejo do 30. leta in še malo. Načeloma imajo mladi nekaj osnovnega denarja za oblačila, kak šport, knjigo, najde pa se tudi za kak izlet, kavico in pivo. V primerjavi z materialnim stanjem povojne generacije jim gre v tem smislu dobro.

Času specifičen pritisk

A časi se spreminjajo in krutost sodobnih razmer se do mladih izraža na nove načine. Res je, da si lahko vsak z nekaj varčevanja kupi tablični računalnik, a skoraj nihče si ne more kupiti najbolj običajne stvari, ki jo poznajo že iz pradavnine, hiše. Slovenija je evropska rekorderka po deležu mladih, ki še živijo s starši. Povprečna starost mladih, ko gredo od doma je okoli 30 let. Ciniki pravijo, da mladi podaljšujejo mladost in se jim ne ljubi odrasti. Da uživajo v »hotelu mama«. A to je napačen pogled. Biti pri starših, ni vanje v hotel, temveč gre bolj za zatočišče pred krutimi razmerami »tam zunaj«. Kje drugje kot doma pa naj bi živel, če nimaš osnovnega lastnega zaslužka, ki bi ti kril najemnino, kaj šele stanovanjski kredit? Mladi, ki so po desetletjih šolanja stopili med iskalce zaposlitve, ostajajo brez službe predolgo. Statistika brezposelnosti je še posebej ledena, če med zaposlitve ne prištejemo prekernega dela. Saj ga tudi ne bi smeli. Začasno in občasno delo, z možnostjo prekinitvije sodelovanja, ko se šefu pač zaljubi, za nekaj ur in za drobiž ni zaposlitev. Vsaj ne v tistem pomenu pojma zaposlitve, ki ga običajno povezujemo z stabilnostjo in ekonomsko-socialno varnostjo, samostojnostjo. Generacija, ki se danes osamosvaja, je navajena živeti brez delavskih pravic, tako zelo, da včasih ne razume, zakaj obstajajo sindikati. Mladi v prekernih oblikah zaposlitev, si ne morejo zamisliti, da bi k njihovem študentskemu, avtorskemu ali s.p.- jevskemu delu sodil plačan nekaj tako običajnega kot je plačan dopust  z regresom, ki naj pokrije stroške dopusta. Prekerci nimajo ne dopusta, ne bolniške, ne minimalnega plačila. Ničesar. 

Pod pritiskom otrdiš

Deset tisoče mladih po vsej Sloveniji živi na ta način. Pa vendar vztrajajo. In znajo biti veseli, ohraniti ponos, pokončno držo in rinejo življenje naprej. Generacija nevidnih mladih, ki prenaša take razmere, ki zdrži te pritiske, ki vztraja v življenju, kljub temu, da so obljube o boljši prihodnosti že čisto blede, ni razvajena generacija. To je trpežna generacija. Generacija T. T kot trpežna. Tako kot so lakota, vojno nasilje in splošno pomankanje zaznamovali povojno generacijo, podobno prekernost, brezposelnost in nerešen stanovanjski problem zapisuje generacijo T. Res je, da so pritiski veliki in ni lahko. Mnogi odhajajo v tujino. Veliko se jih predaja alkoholu, drogam, zabavi, se zakajajo v pozna dvajseta leta ali kako drugače zapravljajo svoje dneve in leta z bežanjem v užitke takšne ali drugače vrste. Kdo bi jim zameril? V teh časih ni lahko biti mlad. Pa vendar velika večina kljub vsemu vztraja in se bori naprej. Mladi, ki so ob koncu šolanja in na začetku ustvarjanja svojega odraslega življenja, so postali trpežni. Cela generacija je otrdela. To je fenomen, ki ga v javnih razpravah nikoli nismo zares ozavestili. Pripadnik generacija T prepogosto dela za nekaj sto evrov na mesec, živi v majhni luknji z najemnino ali pri starših, redna služba pa mu ostaja oddaljena na nepremagljivi razdalji. In ta isti človek zna biti vesel, prijazen, samozavesten, ohranja domišljijo in svoje lastne ideje o svetu. To je spoštovanja vredno. 

Kje je medgeneracijska solidarnost?

Kljub vsemu pa je ‘’današnja mladina’’ v težkih časih. To jo bo zaznamovalo za zmeraj. Več kot pet let trajajoča gospodarska kriza kot travma udarja po mladih. To se bo dolgoročno poznalo. Današnji mladi bodo sčasoma odrasli. Postali bodo starši, sosedje, volivci, udeleženci v prometu, pa tudi podjetniki, politiki in vplivneži. Kake vrednote se bodo zapisale v generacijo T. Bo ta generacija cenila stabilnost, ko pa je edina stalnica v njenem življenju sprememba? Bodo T-jevci cenili preteklost, ko pa jo je le-ta zadala nečedno sedanjost? Bodo cenili državo in tradicijo, če pa jih je ta pustila v nemilosti sodobnega časa? Bodo cenili izobrazbo, če pa jim diploma malo pomaga, da ne bi pri 25ih delali po tri evre na uro za tristo evrov na mesec? Kaj bo generacija T prenesla na svoje otroke? Za kak svet se bo borila? Kaj bo iz tradicije ohranila in kaj opustila? Domišljavo bi bilo trditi, da imamo odgovore. A če so razmere do mladih danes res trde in krute, potem bomo od generacije T težko pričakovali veliko hvaležnost in medgeneracijsko solidarnost. Če nikomur ni mar za generacijo T, ali je potem ta generacija komurkoli sploh kaj dolžna? Če starejša generacija, ki ima volilno, ekonomsko in javnomnenjsko moč odločanja, ne bo odgovorila na težave generacije T, se ne smemo čuditi, če bo generaciji T kasneje malo mar za usodo danes vladajoče generacije, ko se bo le ta postarala. Mladi so danes prepuščeni sami sebi, vsi ostali pa pozabljajo, da medgeneracijska solidarnost živi le, če velja v obe smeri.