Leta 1535 je angleški kralj Henry VIII, ki je bil sam tudi bradat, uvedel davek na brade. Davek je bil večstopenjski, odvisen od socialne pozicije “lastnika”. Elizabeta I (hči kralja Henrika VIII), je ponovno uvedla “bradati davek” na vsakogar, čigar brada je bila starejša od dveh tednov. Podoben davek je bil uveden v Rusiji, vendar iz povsem drugačnih razlogov: ljudje naj bi se brili, kajti takratni ruski car Peter I je menil, da brade niso kulturne. Davek je uvedel leta 1705. Tisti, ki se niso želeli obriti, so plačali davek in prejeli “bradati žeton”, ki so ga morali nositi s seboj. Ta je bil bakreni ali srebrni novec, na eni strani z ruskim orlom, na drugi strani pa spodnji del obraza z nosom, usti, brki in brado. Na njem je bilo še sledeče besedilo: “Davek na brado je bil izterjan” in “Brada je odvečno breme”.