Profesionalen podjetnik, previden kot je, the Dread Pirate Roberts ne zaupa SMSom... Pozabite telefone ali Skype. Na neki točki v mojem osem-mesečnem uvodnem dvorjenu za intervju sem mu predlagal sestanek na tajni lokaciji izven Združenih držav Amerike. “Osebni sestanki ne pridejo v poštev,” je dejal. “Niti s svojimi najožjimi sodelavci nimamo osebnih sestankov.” Ko sem ga povprašal po njegovem imenu in narodnosti, je bil tako prestrašen, da ni želel odgovorit na nadaljna vprašanja in popolnoma sva izgubila stik za en mesec.
Vsa komunikacija z Robertsom poteka izključno preko sporočil in foruma njegove strani - the Silk Road. Dostopanje do nje je možno le z uporabo omrežja TOR, ki zakodira spletni promet in ga preusmerja preko tisočerih različnih računalnikov širom sveta. To je podobno vožnji z gverilskim poveljnikom z zavezanimi očmi. TOR je zasnovan, da onemogoči možnost izsleditve lokacije strežnikov Silk Roada ali pa dejanske osebe za vzdevkom Dread Pirate Roberts. “Najvišji uradniki raznih držav me lovijo,” pravi Roberts. “Ne smem si privoščit nobenega rizika.”
Če je Roberts paranoičen, je to posledica tega, da ga zelo vplivni ljudje res iščejo in mu strežejo po prostosti. V zadnjih dve in pol letih je Silk Road zrasel v najbolj priljubljeno tržnico za heroin, metamfetamine, crack, kokain, LSD, extasy in zavidljivo število semen marihuane, ki zlahka zasenčijo vsak amsterdamski coffee shop.  DEA (ameriška policija proti drogam) ne komentira in ne vodi presikav proti Silk Road-u, so pa podali izjavo, da vedo za stran in budno spremljajo digitalni napredek “podzemlja”. Senator Chuck Schumer je zahteval zaprtje strani Silk Road in hkrati izjavil “to je najbolj drzen način preprodaje drog, kar sem ga kadarkoli videl.”
Kdorkoli si lahko naloži in zažene TOR, izmenja nekaj dolarjev ali evrov za digitalni denar Bitcoin in se odpravi na Silk Road upovat droge, ki so vakuumsko zapakirane in diskretno poslane po pošti preko poštnega sistema ZDA, tik pod nosom zveznih agencij. Po izračunih raziskovalca Nicholasa Christina, je Robertsova stran (podobna eBay-u) imela $1,2 milijona prometa na mesec v prvi polovici 2012. Od tedaj je stran podvojila število objav proizvodov, in prihodki sedaj znašajo okoli $30 - $45 milijonov letno (po oceni Forbes’-a)! Neka raziskava študenta visoke šole Trinity v Dublinu je dognala, da Silk Road dnevno obišče okoli 60.000 ljudi, povečini kupcev/prodajalcev droge in tudi drugih prepovedanih predmetov (cigarete, ponarejeni dokumenti, ...). Silk Road pobere 10% kupnine, ta % pa se pri višjih zneskih niža. Če upoštevamo, da se transkacije vršijo v Bitcoinih, katerih vrednost je v primerjavi z dolarjem poskočila za 200-kratnik od splavitve Silk Roada v letu 2011, so Dread Pirate Roberts in možni ostali družabniki verjetno nakopičili milijonske zaslužke.

Navkljub velikanski tarči nad njegovo glavo s strani DEA in vedno večih znakov, da zvezne službe preiskujejo tako imenovan “Dark Web” (za javnost “neobstoječ” del interneta), ki ga tvorijo Silk Road in ostale črne tržnice, je Roberts privolil na čisto prvi interviju s sledečim razlogom: Tako kot pri preprodaji mamil v realnem svetu, se je začela tudi tukaj bitka za “ozemlje”. Pojavili so se tekmeci, kot recimo nova stran Atlantis z pravo tržno vrednostjo in dosti manj “fobičnim” direktorjem.
“Do sedaj sem se trudil, da ostane SIlk Road dokaj neznana večji javnosti... prepustil sem ljudem, da jo najdejo s pomočjo reklame od ust do ust,” pravi Roberts. “Hkrati se je treba zavedat, da je Silk Road aktiven že kakšni dve leti in pol. Že marsikaj smo preživeli, pa tudi naši “sovražniki” vedo za nas.”
Roberts ima tudi politično motivacijo: Vidi se ne samo kot razpečevalec droge za ulično prodajo, ampak tudi kot radikalni liberalni revolucionar, ki utrjuje anarhičen digitalni prostor izven dosega davkarije in sodstva države - kot Julian Assange na steroidih. “Ne moremo za večno ostati tiho. Imamo pomembno sporočilo in svet je sedaj dovolj zrel, da jo sliši,” pravi Roberts. “Kar počnemo, ni samo zavoljo mamil ali pa zaradi upora. Treba se je postaviti za svoje človekove pravice in proti uklonitvi, če nismo naredili nič narobe.”
“Silk Road je sredstvo za posredovanje tega sporočila,” mi piše od nekod iz zakodiranih prostranstev interneta. “Vse ostalo je postranskega pomena.”
Medtem ko se Roberts predaja filozofiji, njegova konkurenca ne počiva. Na portalu YouTube se je 26.6. pojavila reklama za Atlantis, ki nam prikazuje zgodbo “Čarlija”, prijetnega stripovskega hipsterja. Čarli se je zaradi službe pravkar preselil v novo mesto in nikjer ne najde marihuane (to nam sporočijo različna bessedila v videotu on predvajanjem živahne glasbe). Vse se spremeni, ko odkrije virtualno črno tržnico Atlantisa, naroči nekaj trave in poleti v višave.
YouTube v naslednjih dneh takoj sname omenjen posnetek, vendar ga je videlo že skoraj 100.000 ljudi. Atlantis se je s tem oglasom direktno pomeril s Silk Road-om, kajti “okronali” so se kot “najboljši anonimni spletni črni trg za mamila na svetu”.
Naslednji dan je “zaposleni” Atlantisa po imenu Heisenberg imel skupinski interviju z reporterji. Atlantis je opisal kot “Facebook v primerjavi z MySpace-om (Silk Road)”. V komentarjih na priljubljeni novičarski strani Reddit (sedaj izbrisanih) je “Vladimir” (“šef” Atlantisa) naštel nekaj prednosti Atlantisa od Silk Road-a npr. manj nedosegljivosti in manjši % provizije pri plačilih. “Silk Road ima sicer več uporabnikov,” je dejal “ampak mi imamo boljšo stran (če smo lahko odkriti)”.
Bitka za spletno ozemlje se je začela.

“GOvorimo o potencialu za mogočen premik v strukturi moči na svetu. DRŽAVNE USTANOVE SE BRIŠEJO IZ ENAČBE”

***
Dread Pirate Roberts nam zlahka pove, kaj je aktivna sestavina Silk Road-a: kriptografska digitalna valuta, poznana kot Bitcoin. “Zaradi Bitcoina smo dobili bitko z državno vojno proti drogam”, piše Roberts.
Bitcoin, ki je prišel v širšo uporabo skoraj istočasno kot splavitev Silk Road-a, ni ravno finančna oaza anonimnosti, kot to nekateri radi verjamejo - transakcijam je možno sledit z uporabo enakih mehanizmov, ki preprečujejo prevaro in ponarejanje v sami skupnosti bitcoina. Vendar je v nasprotju z dolarjem, evrom ali yenom, integriteta bitcoinov v vrednosti skoraj $1 bilijona, vzdrževana z razpršeno računalniško močjo tisočerih uporabnikov, ki poganjajo software te valute in ne s strani katere določene banke ali države. To pomeni, da previdni uporabniki nikoli ne rabijo povezati njihovih spletnih računov z osebo v resničnem življenju.  Rezultat te kombinacije omogoča globoko zakopanim stranem, ki so zaščitene v anonimnem TOR omrežju, nudenje različnih storitev in dobrin - vse od cyber napadov, orožja in razstreliv, do ukradenih bančnih/kreditnih kartic.
“Operite” vaše bitcoine v eni izmed mnogih razpoložljivih “pralnic denarja” - Silk Road to izvede avtomatsko za vsako transakcijo na strani - tako postane sledenje kovančkom izjemno težko. Tudi FBI skrbi kompleksnost BitCoina in neobstoj nekega centralnega nadzornega sistema, težave imajo s sledenjem nelegalnim transakcijam. Rezultat je plačilno sredstvo, priročno kot PayPal in teoretično enakovredno anonimnosti fizičnega denarja.

“Govorimo o potencialu za mogočen premik v strukturi moči na svetu,” piše Roberts. “Ljudje lahko sedaj nadzorujejo pretok in distribucijo informacij in denarne tokove.  Državne ustanove se malo po malo brišejo iz enačbe in moč se vrača posameznikom.”
Seveda Robertsove vrle besede o posameznikovih pravicah nudijo prikladen izgovor za

“GOvorimo o potencialu za mogočen premik v strukturi moči na svetu. DRŽAVNE USTANOVE SE BRIŠEJO IZ ENAČBE”

opravičilo njegove dobičkonosne trgovine s prodajo ilegalnih, nevarnih in zasvojujočih substanc. Na Silk Road-u je prepovedano prodajati samo tiste zadeve, ki so po Robertsovih besedah povezane z “žrtvami” - denimo otroško pornografijo, ukradene dobrine ali orožje. Stran je sicer orožje že imela v preizkusu in mogoče bo to ponovno uvedla/dovolila.

Če ne upoštevamo trnove etike bitcoinove underground ekonomije, pa lahko divje nihanje valute reši dokaj praktično težavo. Silk Road namreč omogoča vezavo BitCoinovih cen na dolar, tako da lahko tipičen gram heroina na strani stane okoli 200$, ne glede na dejstvo ali so sami bitcoini vredni 50 centov/kos (davnega leta 2011) ali pa 266$ na njihovem višku pred zlomom (april 2013) - danes je vrednost BitCoina okoli 100$. Stran omogoča tudi varovanje denarja prodajalcev (pred nihanjem vrednosti bitcoina) medtem ko so njihove dobrine na poti do stranke.

“Bitcoin je storil veliko več kot samo odprl možnost online črnega trga,” pravi Roberts. Povezalo je njega in Silk Road. Kot pravi on sam dejansko ni ustanovitelj Silk Road-a. Slavo ustanovitelja pripisuje drugemu, še bolj skrivnostnemu podjetniku, o katerem mi ni želel povedati ničesar in ki je najbrž uporabljal vzdevek “Dread Pirate Roberts” preden si ga je prilastil trenutni sogovornik. Zdajšnji Roberts je odkril stran malo po njeni splavitvi, zgodaj leta 2011. Takrat je odkril resno ranljivost v načinu, ki ga je stran uporabljala za hranjenje sklada Silk Road-a. Hrošč bi omogočal hekerju, da identificira strojno opremo strani in si prilastil vse bitcoine. Namesto, da bi tega hrošča izkoristil v svoj prid, je lastniku strani pomagal pri rešitvi težave ter si tako pridobil zapupanje in postal aktiven partner v podjetju. S časom je prejšnjega lastnika trenutni Roberts izplačal in prevzel celoten nadzor. “Dejstvo je, da je predaja bila ideja prejšnjega lastnika,” pravi Roberts. “Bil pa je obilno izplačan.”

Februarja, leta 2012, je se je na forumih Silk Roada pojavilo sporočilo, da bo od takrat naprej znan administrator strani pod vzdevkom “Dread Pirate Roberts”, kar je ime glavnega lika iz fantazijskega filma The Princess Bride - vzdevek, podedovan od starega gusarja. Kmalu se je “Roberts” močno vživel v njegovo osebnost... Pisal je vzvišene manifeste Silk Road-ovih liberalnih političnih idealov in ljubezenka pisma svojim zvestim uporabnikom ter prodajalcem; gostil je celo knjižni klub Dread Pirate Robertsa, kjer je moderiral pogovore o avtorjih avstrijske šole proste tržne ekonomije. Komentatorji na strani opisujejo Robertsa kot “heroja”, “ustvarjalca zaposlitve”, “naš osebni Che Guevara” in “ime, ki bo živelo večno, enakovredno največjim možem in ženam zgodovine, kot borec za pravico in svobodo”.

Ko povprašam Robertsa, kako bi opisal svojo vlogo pri Silk Road-u? Kot lastnik? Mi pove, da se smatra kot “center zaupanja” med prodajalci in kupci na strani, kar pa je dokaj težkavno, saj obe strani želita ostat anonimni.  Počasi je Silk Road dokazal svojim uporabnikom, da to ni neka potegavščina zlikovcev ali pa past državnih ustanov. Pametno je uporabila mehanizme, ki so popularizirala uveljavljena podjetja kot so eBay, o oceni prodajalcev in pridržanju plačila, dokler kupec ne prejme naročenega blaga.

“Sam Silk Road v resnici ne prodaja mamil. Prodaja zavarovanje in finančne usluge,” pravi Nicolas Christin, profesor računalniškega inžiniringa na Carnegie Mellon-u. “V resnici ni pomembno ali prodajate majice ali kokain. Poslovni model temelji na podajanju varnosti.”

Večina milijonov prihodkov strani, se ponovno investira v Silk Road-ov cvetoč črni trg, pravi Roberts in se hkrati elegantno izogne vprašanjem o njegovem premoženju in življenjskem slogu. Pravi, da skrbno nadzoruje svoje izdatke, da ne bi nil preveč sumljiv, vendar je na forumu priznal, da občasno uživa v “radostih razvitega sveta”. 

“Kar se tiče moje denarne neto vrednosti, jo bodoča vrednost Silk Roada kot organizacije popolnoma zasenči... Ne bi se pustil izplačati - razen če govorimo o 10 ali 11 mestni številki,” piše malo v zanosu slave. “Počasi boste morali dodati Dread Pirate Robertsa na vaš Forbes-ov seznam.

***
Brezčasno pravilo: kjer je ilegalni denar, sledi nasilje. Na digitalnem trgu je to nasilje  digitalno, vendar je finančno gledano enako strašljivo kot požig tekmovalčevega skladišča.

Pozno aprila je bil Silk Road nedosegljiv za skoraj en teden, trpeč pod trajajnim masivnim cyber napadom, ki sicer ni uspel zrušiti pomembnih podatkov, je pa vseeno uspel spraviti strežnike na kolena. Ta napad, je po Robertsovih besedah, najmočnejši v zgodovini Silk Roada, ki se je polastil prej neopaženih ranljivosti v omrežju Tor in vedno menjajujočih / prilagajajočih taktik v izogib obrambnih mehanizmov strani.

Sabotaža se je začela le nekaj tednov po splavitvi strani Atlantis. Komentatorji so na oddelku Reddita, namenjenemu Silk Road-u, so novačili prodajalce in kupce na Atlantisovo stran. Kar pa je pripeljalo do govoric, da bi lahko lastniki Atlantisa “ustvarili” napad.

“Same govorice... nič več kot to,”  pravi Vladimir, predsednik Atlantisa, ko sem ga intervijujal v zaščiteni klepetalnici “Malo sumim, če je sploh bil izveden kakšen napad na Silk Road. Dosti bolj verjetno je, da so imeli težave z infrastrukturo.”

Roberts ne želi komentirat o izvoru aprilskega napda. Le nekaj dni po Atlantisovi reklami, je Roberts le odvrnil. “Če vzameš od nekoga pogruntavščino, jo malenkost predelaš in potem vsem praviš da si boljši, potem ne dobiš od mene čisto nič spoštovanja,” je napisal. .

Medtem je tudi Silk Road posvojil nekaj marketinških taktik Atlantisa: nastala je javna spletna stran SilkRoadLink.com, ki služi kot smerokaz k pravi Silk Road strani in tako javnosti vsaj malenkost približat stran iz zakamufliranega Tor omrežja.

Če odmislimo tekmece, si je Roberts izbral dokaj tvegano obdobje za dvig profila javnosti, kajti policija hitro krči mrežo. Preprodajalci v Južni Carolini in Avstraliji so bili prijeti potem, ko so bojda trgovali na Silk Roadu. Maja so lastnike bitcoinu podobnega sistema virtualne valute, Liberty Reserve po imenu, obtožili pomoči pri pranju denarja v vrednosti 6 milijonov dolarjev. Istega meseca je največja bitcoinova borza, Mt. Gox v Tokiju, najavila obvezo identifikacije. Verjetno pa je najnevarnejši podatek za Robertsa, NSA (ameriška zvegna agencija za domovinsko varnost) podajanje informacij DEA-a (ameriška agencija za boj proti drogam) in ostalim policijskim agencijam.

Vse to da Robertsu dovolj vzrokov, da ne zaupa nobenim načinom komunikacije in plačil, ki bi ga vladne agencije lahko dešifrirale. 
Navkljub Robertovi previdnosti, ostaja vprašanje njegove osebne varnosti. Rast njegovega ilegalnega imperija ni zavrta, četudi mu z možno identifikacijo lahko grozi dosmrtna ječa.