Boj za tehnološko prihodnost: Varoufakisova mέta proti Zuckerbergovi Meti

Foto: Annie Spratt / Unsplash

Yanis Varoufakis je Zuckerberga obtožil, da je Facebookovo novo ime Meta ukradel grškemu antikapitalističnemu možganskemu trustu, ki se bori natanko proti temu, kar si je Zuckerberg zadal kot svojo novo misijo za prihodnost.

Podjetje Facebook, katerega istoimensko družabno omrežje ima največ aktivnih uporabnikov na svetu, se v zadnjih letih sooča z mnogimi kritikami, oktobra pa je bilo tarča škandala, ki je v ljudeh vzbudil dodatno zaskrbljenost glede ravnanja s podatki uporabnikov, uvajanja spornih algoritmov ter širjenja dezinformacij in pomanjkanja omejevanja sovražnega govora in vsebin, ki spodbujajo k nasilju. Frances Haugen, bivša zaposlena pri Facebooku, je namreč izdala notranje informacije podjetja, ki jih je Wall Street Journal v svojih člankih pričel objavljati konec septembra 2021. Vodstvo podjetja obtožujejo, da ima potrebno znanje za to, da bi znalo narediti družabni omrežji Facebook in Instagram varnejši, vendar tega ne stori, saj daje prednost profitu pred varnostjo uporabnikov.

Kmalu po razkritju Facebookovih tajnih informacij, 28. oktobra 2021, pa je Mark Zuckerberg naznanil novico o rebrandingu podjetja. Po Zuckerbergovih besedah sprememba imena iz Facebook, Inc. v Meta Platforms, Inc. (ali skrajšano Meta) in sprememba logotipa v predelano različico simbola neskončnosti, ki spominja na črko 'm', odražata novo identiteto podjetja, sledenje novi viziji in smeri delovanja. Primarni fokus tako ne bodo več družabne platforme Facebook, Instagram in WhatsApp, temveč si bo Meta prizadevala razviti in zgraditi trodimenzionalni virtualni svet oziroma okolje (ang. metaverse).

Foto: Dima Solomin / Unsplash

Beseda 'meta' izhaja iz grške besede, ki se praviloma uporablja kot predpona v sestavljenkah in izraža preseganje osnovnega pomena besede – za Zuckerberga pa novo ime simbolizira dejstvo, da je vedno mogoče zgraditi več, k čemur si tudi prizadeva. Kot vodilo svoje misije je izpostavil, da podjetje novo tehnologijo razvija za ljudi, pri čemer v ospredje postavlja – kaj drugega kot – medsebojno povezovanje. Kako pa bo izgledal nov način virtualnega povezovanja, ki ga za nas velikodušno razvija Zuckerberg z ekipo? Prihodnost spletne interakcije bo brez dvoma precej drugačna od interakcije preko zaslonov, kakršno poznamo danes, saj bomo s pomočjo očal za virtualno resničnost lahko »vstopili« v virtualno okolje, se po njem sprehodili, obiskovali trgovine, sestanke, prireditve …

Enako kot v primeru Facebooka, ki je svoj prvotni namen povezovanja kot družabna platforma presegel že dolgo nazaj in se prelevil v eno največjih tehnoloških podjetij, ki se napaja s podatki uporabnikov, pa je tudi v primeru Zuckerbergovega prihajajočega »meta okolja« vprašljivo, kaj vse prinaša s seboj.

Na vrh članka

Zuckerberg je z rebrandingom Facebooka seveda naletel na različne odzive. Gre za spretno piarovsko potezo, s katero se je podjetje želelo distancirati od nedavnih dogodkov? Vsekakor je bil čas za rebranding izbran taktično, vendar strokovnjaki za branding in etiko tehnologije menijo, da nanj ne smemo gledati zgolj kot na poskus odvračanja pozornosti in distanciranja od aktualnih škandalov, temveč da si Zuckerberg s to potezo prizadeva, da bi tudi v prihodnosti v svojih rokah obdržal popoln nadzor nad človeško pozornostjo in interakcijo.

Kritike pa so padale tudi na račun izbora novega imena podjetja. V Atenah namreč pod imenom mέta – Center za postkapitalistično civilizacijo (ang. Center for Postcapitalist Civilization) deluje možganski trust, katerega vidnejši člani so jezikoslovec in filozof Noam Chomsky, glasbenik Brian Eno, režiser Ken Loach, ekonomist James K. Galbraith, filozof Slavoj Žižek ter ekonomist in bivši grški finančni minister Yanis Varoufakis, ki je Zuckerberga preko Twitterja obtožil kraje imena njihovega možganskega trusta.

Na uradni spletni strani mέte najdemo naslednji opis organizacije: »mέta (okrajšava našega Centra za postkapitalistično civilizacijo) si prizadeva, da bi skozi umetnost, raziskave, razprave in poezijo prekinili z distopično sedanjostjo in si svet zamislili na novo, pri čemer želimo sedanji zgodovinski moment izkoristiti za to, da pomagamo radikalnim progresivnim gibanjem najti pot iz porajajočega se klavrnega postkapitalizma do takšnega postkapitalizma, za katerega se je vredno boriti in v katerem bo vredno živeti

Na vrh članka

Postkapitalizem in prihodnost digitalnih tehnologij

Foto: Koushik Chowdavarapu / Unsplash

Varoufakis zagovarja stališče, da se že dolgo ne nahajamo več v kapitalizmu, temveč smo prešli v dobo postkapitalizma. Kapitalizem je od svojega nastanka doživel že več transformacij, kot družba pa smo se tem spremembam vsakokrat prilagodili. Je sistem, ki sledi, le najnovejša reinkarnacija kapitalizma? Varoufakis pravi, da sprememba, ki smo ji priča v teh časih, ni samo še ena izmed preobrazb kapitalističnega sistema, temveč gre za nekaj večjega in zaskrbljujočega. Trenutni gospodarsko-družbeni sistem imenuje tehnološko napredni fevdalizem ali tehnofevdalizem (ang. technofeudalism), saj so digitalne platforme prerasle koncept monopolnih podjetij – prelevile so se v zasebne digitalne fevde. Tako lastnike digitalnih platform primerja s fevdalci, uporabnike platform pa imenuje neotlačani, saj s tem, ko uporabljamo digitalne tehnologije, tehnološka podjetja hranimo s podatki, posledično pa omogočamo njihovo delovanje in nadaljnji razvoj. Ker na tak način kolektivno prispevamo k profitu takšnih podjetij, je Varoufakis mnenja, da bi morala podjetja 10 odstotkov dobička razdeliti med vse ljudi v obliki delnic. Sprva bi bili ti prihodki sicer majhni, ko pa bo človeško delovno silo v čedalje večji meri pričela nadomeščati avtomatizirana tehnologija, bo le-ta ustvarjala dobiček namesto nas in za nas, posledično pa se bodo povečali tudi prihodki.

Varoufakisova vizija za prihodnost v povezavi z digitalnimi tehnologijami je torej diametralno nasprotna Zuckerbergovi. Tudi v levem panevropskem gibanju za demokratično Evropo DiEM25 (ang. Democracy in Europe Movement), ki je ustanovilo mέto, si med drugim prizadevajo uvesti tehnološko suverenost v Evropi in prekiniti nadzor in moč, ki ju imajo tehnološka podjetja nad spletom in nad njegovimi uporabniki. In ker si Zuckerberg pod imenom Meta prizadeva ustvariti ravno to, proti čemur se borita mέta in DiEM25, Varoufakis na uradni spletni strani mέte poziva, naj bojkotiramo Zuckerbergovo distopično Meto, za prihodnost pa predvideva le dve možnosti – ali se bomo prepustili viziji Zuckerbergove Mete, ki predstavlja tehnofevdalno distopijo ali se bomo uprli in se pridružili mέti gibanja za demokratično Evropo DiEM25, ki nas bo vodilo v tehnološko napredno demokratizirano družbo?


Viri:

https://www.commondreams.org/news/2021/10/29/hands-varoufakis-tells-zuckerberg-after-facebook-steals-meta-name-anti-capitalist

https://metacpc.org/en/our-mission/

https://metacpc.org/en/meta-vs-meta/

https://diem25.org/techno-feudalism-taking-over/

https://www.youtube.com/watch?v=oMRowgD0ZZs

Na vrh članka