Denar je pomembna iznajdba človeške vrste, ki omogoča izmenjavo dobrin in storitev, torej ljudem služi kot orodje menjave. Prav tako je omogočil razvoj civilizacije zaradi možnosti specializacije dela (npr. vsi ne rabimo več pridelovati hrane, ker lahko svoje storitve kot npr. frizer z denarjem zamenjamo za hrano, ki jo pridela kmet). Vendar pa je denarni sistem, ki temelji na obrestovanju in dvojnem obrestovanju gospodarsko in ekološko nevzdržen ter za 80 odstotkov ljudi nepravičen. 
Cilj današnjega denarnega sistema pa ni samo to, da denar služi kot sredstvo menjave, ampak da sam po sebi na podlagi obresti služi čim več denarja. S tem raste eksponencialno in nenaravno in v tej rasti ga lahko realno gospodarstvo dohaja le nekaj časa. Zaradi tega pride vsake toliko časa do finančne krize ali zloma, da se sistem vzpostavi na novo. Temu so vedno vzporedne revolucije ali vojne.

“DENARNI SISTEM JE GOSPODARSKO IN EKOLOŠKO NEVZDRŽEN TER ZA 80% LJUDI NEPRAVIČEN“ 

Obstoječi denarni sistem je tudi nepravičen, saj z obrestmi zasluži le 10 odstotkov ljudi, 80 odstotkov pa jih z obrestmi, ki jih plačujemo vključene v cene vseh dobrin in storitev, pa tudi v davkih izgublja. Ta »izgubljen« denar večine se steka ravno do 10 odstotkov ljudi, ki z obrestmi služijo. V nemški družbi to pomeni, da se v roke najbolj premožnih  seli 600 milijonov evrov dnevno! Preostalih 10 odstotkov družbe pa z obrestmi dobi približno toliko, kot jih plača v vsakodnevnem življenju. Torej je obstoječi denarni sistem pravičen le za desetino prebivalstva, ki neupravičeno ne izgublja ali pridobiva na račun drugih.
Šef vam ponudi, da vam leto dni plača po 1000 evrov na teden ALI pa prvi teden en cent in zatem vsak naslednji teden dvojno vsoto zneska, ki je bil izplačan teden pred tem. Kaj vam je ljubše?
Če ste izbrali prvo možnost, potem ste »zapravili« možnost, da bi že po 21 tednih dobili enako vsoto denarja kot tisti, ki so dotlej prejemali 1000 evrov na teden, na koncu leta (po 52 tednih) pa bi vaš prihodek znašal 22 letnih bruto družbenih proizvodov Nemčije (v letu 2012 je bil ta okoli 2,5 milijarde EUR)! 
Večina na tem preizkusu izbere prvo možnost in to dokazuje, kako ljudje težko razumemo eksponencialno rast in kako smo v obstoječem denarnem sistemu zato ranljivi.
Ste že kdaj pomislili, da bi si želeli živeti pod drugačnimi finančnimi pogoji? Kjer bi gospodarstvo delovalo v skladu z naravnimi viri, brez za obstoječi sistem nujne gospodarske rasti? Zaradi iskanja vedno večjih dobičkov  izgubljamo zdravo naravno okolje, čisto vodo in zrak, imamo vedno manj prostega časa, posluha za družino in sočloveka. Saj ni vse v denarju! Naš sistem pa je oblikovan tako, da se vse življenje pehamo ravno za tem denarjem, v resnici pa ga sproti izgubljamo več kot ga zaslužimo, hkrati pa ostajamo brez dobrin, za katere bi nam bilo res treba biti mar. 
Marsikje po svetu so že vpeljali alternativne denarne sisteme in s tem uvedli nove valute, ki npr. v Evropi dopolnjujejo evro. Njihova ambicija ni, da bi povsem nadomestili obstoječi globalni denarni sistem (saj ga tudi ne morejo, ker so povezave med politiko, zakonodajo, bankami in mednarodnim denarnim skladom tako čvrste, da jih ni mogoče zlomiti), lahko pa vsaj na ekoloških, socialnih in gospodarskih področjih znova uresničijo osnovno funkcijo denarja: služiti ljudem.  Sodoben primer denarne ureditve je sistem lokalne menjave. S svojo lastno vzporedno valuto si lokalna skupnost povrne moč odločanja o sebi, lokalna bogastva in denar pa v večji meri krožijo v lokalnih okvirih.
Alternativni denarni sistem lahko vzpostavi že majhna skupina ljudi, ki si želi sprememb (dovolj jih je že deset ali dvajset). Najprej napravijo katalog z imenom vsakega vključenega, njegovo telefonsko številko in s storitvijo, ki jo ponuja. V Veliki Britaniji je največja številka vključenih v skupino okoli 600 ljudi. Če je ljudi preveč, se med seboj ne poznajo dobro in si ne zaupajo tako zelo. Tako lahko v večjih mestih ustanovijo več alternativnih denarnih enot.  V tej skupini se nekdo npr. ukvarja z vrtnarstvom, drugi z aromaterapijo, spet kdo si želi, da bi mu sprehodili psa, drugi pa potrebuje varuško za svojega otroka. Nato si izmislijo valuto, lahko ali pa tudi ne natisnejo denarja. V slednjem primeru imajo namesto bankovcev odprt račun na računalniku. Imajo posebno čekovno knjižico, s katero lahko zapravljajo izmišljeni denar oziroma denarno enoto. Če torej kdo potrebuje varuško in mu drugi to uslugo ponudi, mu prvi na primer plača pet enot. O tem obvesti računalniškega operaterja, ta mu na račun napiše teh pet enot in jih prav tako izbriše z računa iskalca storitve. 
To je le ena izmed mnogih oblik alternativnih denarnih sistemov. Podobne mreže že imajo razvite v Nemčiji, Avstriji, Veliki Britaniji in na Madžarskem, v Italiji imajo časovne banke, v Kanadi in Avstraliji alternativni valuti pravijo zeleni dolarji , v New York-u  sistem deluje v univerzitetnem naselju in vključuje veliko malih podjetij, v Argentini so sistem oblikovali v času finančne krize in v njem posluje okoli dva milijona ljudi. Tam sta leta 1992 Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka pritisnila na državne banke in ljudje so bili odrezani od denarja, vendar so z ustanovitvijo vzporednega denarnega sistema lahko preživeli brez pravega denarja. 
Prednosti alternativnega denarnega sistema so, da socialno izključenim (upokojenci, duševni bolniki, brezposelni,…) omogoča preživetje tudi brez pravega denarja; ljudem pomaga prebroditi recesijo, ko je v obtoku vedno manj denarja;  lokalna valuta se uporablja le v lokalni okolici, v ospredje postavlja potrebe lokalne skupnosti in denar ne odteka v svetovne korporacije; sistem ne pozna inflacije; omogoča preživetje neprofitnim in nizko donosnim dejavnostim; omogoča krepitev medčloveških odnosov in glavno: ne pozna obresti.
V Veliki Britaniji vlada za enkrat podpira samo časovno banko, ki deluje kot humanitarna dejavnost. Drugih sistemov ne odobrava, saj meni, da so vanje vpleteni mladi radikalci, ki ne opravljajo »poštenega« dela v službah. To za vlado ni sprejemljivo. Vas to spominja na poskus uničenja ene izmed boljših idej v slovenskem prostoru www.prevozi.org, ker da ponudniki prevoza bojda opravljajo delo na črno?
Zato za izstop iz igralniške ekonomije za pomoč in razumevanje ni mogoče prositi ekonomskih in političnih elit, ki so že preveč vpletene v igre globalnih financ. V soočenju s trajno negotovostjo teh razmer morajo običajni ljudje denarne zadeve preurediti sami, od spodaj navzgor v lokalnem merilu. Gre za širšo zamisel samostojnega urejanja lastnih stvari v lokalnem okolju. To pa poleg lokalnega izdajanja denarja zajema tudi vse druge pogoje dostojnega življenja, od energetske samozadostnosti, kakovosti bivanja in varnosti.