Indija je KAOS, KI DELUJE!

Verjetno ste že v naslovu Indijo obsodili s klasičnim stereotipom - Indija je revna država, kjer ljudje živijo v nezdravih pogojih, smeteh in kaotičnem vesolju. Čeprav se na prvi pogled zdi zmedena in kruta, je Indija država, ki navdušuje. Duhovno bogata Indija vas napaja s slikami živahnega življenja na ulicah mest in s prenatrpanimi bazarji, z živimi barvami, glasbo in vonji mešanic nenavadnih začimb. Vse to vas bo spremljalo med potovanjem po tej deželi.

To je dežela kontrastov, kjer se sekata preteklost in sedanjost in kjer življenje deluje neresnično.
Vem, da vsi pričakujejo, da bom napisala, da sem obiskala vse najpomembnejše znamenitosti v New Delhiju, toda obljubila sem si, da bom popotnica. Popotnica, ki bo iskala tiste trenutke tišine in negotovosti, kjer indijski božanski vonji začimb, sokov in eksotičnih sadežev pripovedujejo zgodbo.

Indija je dežela, kjer se krave sprehajajo po ulicah, in to nikogar ne moti.

Ni je enostavno imeti rad, vendar ko vam pride pod kožo, tam ostane za vedno. To deželo je težko opisati, potrebno jo je doživeti; in mnogi pravijo, da eno človeško življenje za to ni dovolj.
Bistvo Indije ni ogledovanje stavb in spomenikov, ampak poglobitev v ljudi in njihove navade, ki so povsem drugačne od naših.

Za Indijo me nič ne bi moglo pripraviti, saj so vse moje predpostavke padle v vodo v trenutku, ko sem prišla tja. Čeprav sem se trudila ignorirati vse predsodke v zvezi z Indijo, sem opazila, da imajo ljudje o določenih destinacijah, preden odrinejo na potovanje, polno vprašanj, ki temeljijo ravno na njih.

Če želite biti slavna zvezda, je Indija pravo mesto za to!

Milijoni taksistov, množice navadnih ljudi in uradnikov pripravijo dobrodošlico za pomnjenje. Že pri izhodu iz letališča, poziram za še eno družinsko fotografijo. Indijske matere mi nudijo otroke, da se fotografiram z njimi, tako da se vsi skupaj nasmehnemo za družinski portret, ki bo verjetno visel na veliki steni v dnevni sobi.
Ampak, kje je umazana in smrdljiva Indija? Kaos? Kje je barantanje?
Za vogalom, seveda!

Ulice so bile prekrite z odpadki. Ogromne količine smeti. Ne morem reči, da me je to presenetilo, ker sem takšen Delhi tudi pričakovala. Po nekaj dneh smeti, sem jih nehala zaznavati. Iz mojega vidnega polja so jih izbrisale vonjave hrane in začimb ter dišečih palčk, ki so vedno prisotni v zraku, pa pisani sariji čudovitih Indijk, nasmehi ljudi, ki so na vsakem koraku pripravljeni pomagati, dati nasvet ali povedati zgodbo, v zameno pa te bodo povabili, da prideš na njihovo stojnico in preveriš ponudbo. Prav tako ne morem reči, da so nas ulični prodajalci, vozniki tuk-tukov ali berači “napadali”, kot sem slišala ali prebrala od drugih, ki so obiskali to lepo deželo. Ljudje preprosto želijo prodati neko storitev in želijo doseči stranke. Tam se odvija boj za vsako rupijo, kot se dejansko odvija povsod po svetu. Podobna zadeva je z berači - prosijo za nekaj rupij za čapati ali riž, da ne bi bili lačni. Toda nič od tega ni preveč nasilno, kot so nekateri opisovali.

Moram poudariti, da v mestih vsi vozijo precej divje in je promet kaotičen. Presenetljivo je, da so vsi za volani tako navajeni na ta stil vožnje, da se zlahka izognejo nesrečam. Najbrž zato, ker so boljše razvili reflekse. Rada sem se peljala v rikši, popularnem prevoznem sredstvu rumeno-zelene barve, ki je ugodnejša zamenjava za taksi. Veliko ljudi vozi motorje, ker so finančno bolj dostopni. Imela sem priložnost videti pet oseb, celo družino, na motorju. Zveni nemogoče, toda verjemite mi na besedo. 

Vlaki v Indiji so vse. Imajo celo Ministrstvo za vlake, na železnicah pa je zaposlenih milijon in tristo tisoč ljudi! Na vlakih se dnevno pelje 25 milijonov ljudi! Ko smo se pripravljali na pot, nam je bil neverjeten podatek, da ljudje kupujejo vozovnice za vlak celo do 3 mesece vnaprej. Tega nismo vzeli resno in smo vse počeli zadnji trenutek, vendar smo kljub temu imeli precej sreče. V času našega bivanja v Indiji smo se peljali na nekaj krajših relacij od 5-6 ur, preizkusili pa smo se tudi kot težkokategorniki in se odpeljali z vlakom s severa Indije na jug (kar je 2000 km), to je pomenilo 48 ur bivanja v tem prevoznem sredstvu. Tako živiš dva dni. Družiš se z ljudmi, ješ v vlaku, spiš v vlaku, uporabljaš stranišče na vlaku. 

Ob omembi indijskih vlakov je vaša slika v glavi najbrž tista, kjer je vlak nabito poln in Indijci dobesedno “visijo” z njega. Videli smo takšne scene, toda najpogosteje v najnižji kategoriji – drugi razred. Peljali smo se tudi v drugem razredu, sicer krajšo razdaljo od 25 kilometrov, toda nihče ni “visel”. To je bila najbolj navadna vožnja.

Ženske na svojih telesih nosijo 11 % vsega zlata na planetu. To je več kot vsebina zlata v državnih trezorjih ZDA, Švice in Nemčije skupaj!

Indija ima okoli 1,3 milijarde prebivalcev in je zato dežela izzivov za dober življenjski standard vseh prebivalcev. Izvedela sem, da ima Indija tako največ izobraženih, kakor tudi največ neizobraženih ljudi na svetu. Zato se lahko na ulicah vidijo najdražji avtomobili sploh, ki peljejo mimo stotin beračev in brezdomcev.

Indija je res neverjetna, tako velika je, da v času zime na severu sneži, na jugu pa so izjemno visoke temperature. Izmed 28 republik sem imela priložnost spoznati raznolikost od hrane, običajev, jezika itn. Presenetilo me je, ko sem ugotovila, da so ljudje veseli in pozitivni, čeprav ne posedujejo ničesar. Takšne miselnosti nam primanjkuje na zahodu. Vedno želimo več, ne utegnemo se niti nasmejati, ker smo jezni, saj želimo doseči še več. Pri sebi vem, da sem najbolj srečna, ko imam s sabo edino nahrbtnik z nekaj malenkostmi.

V Indiji živi 1,2 milijarde ljudi in vsi potrpežljivo čakajo v vrstah.

V dveh mesecih sem doživela več kot zadnjih deset let, naučila sem se uživati v trenutku. Vsi se bojimo sprememb, ker prinašajo nekaj novega. Novosti so vedno dobrodošle! Na zahodu mislimo, da se ljudje rodijo samo enkrat v življenju in da imamo samo eno življenje, v katerem naj bi dosegli ogromno. Tako nas vzgajajo, takšna so naša verovanja, takšne so knjige, ki nas opredelijo. V Indiji je drugače. Verjamejo, da se ljudje rodijo neskončno mnogokrat in samo s svojimi dobrimi deli pridonesejo k svoji “usodi” v naslednjem življenju. Od tod izvira njihova ogromna pozitivna energija v odnosu do stvari in ljudi.

Torej, je Indija dežela za vsakogar? Moj odgovor je pozitiven. Indijo je potrebno doživeti kot življenje, ki je nabito polno z lepimi in nelepimi trenutki, s čudnimi usodami, vendar tudi z močnimi in pogumnimi ljudmi. Indijci imajo v sebi tisto, kar človeka naredi človeka, ne glede na to, kje živi, s čim se ukvarja ali koliko denarja ima. Indija se obiskovalcem zavleče pod kožo na najbolj prebrisan način. Je opij s svojimi vonjavami, zaslepi z živopisnimi barvami… In tako postanejo obsojeni na ponovno vrnitev. 

fotografije: Natalija Stefanjuk