Zgodovina je polna zgodb o svobodnih narodih, padlimi pod urok svojih vlad, ki so s pridom izkoriščale grožnje s terorjem. Ena trenutnih je Amerika, ki povečuje grožnje, da bi tako skoncentrirala moč v rokah države. Deset dejstev, ki priča o odprti tiraniji omenjene države:

 1.

Vladaj s silo, ne z zakonom: razvrednoten pravni okvir in prevlada taktike zastraševanja. Npr: bombni napadi letal brez pilota in umori prebivalcev brez državljanstva, spolno nadlegovanje na letališčih s strani uslužbencev, ugrabitve otrok aktivistov za državljansko svobodo s strani socialnih služb; nadzor v javnih šolah in nezakonito pridrževanje aktivistov, ki posnamejo policijo. 

2.

Zatiranje mirovnih protestov: ne glede na trenutno misijo varovanja protestnikov v prekomorskih diktatorskih državah je v polnem teku brutalnost in nadzor nad ljudmi, ki poskušajo le-to ustaviti z miroljubnimi sredstvi. Aktivisti se enačijo s teroristi v vsemogočnem očesu države in vsak shod na ulici je gotov znak izbruha vseh neredov z orožjem, ki so ga pred tem uporabili proti upornikom na tujih bojiščih. 

3.

Kontrolna točka: počasno privajanje ljudstva na kontrolne točke v vojaškem stilu se je začelo kot operacija kontrole mej in se nadaljuje s (skrivnim, izven sodnim) seznamom prepovedi vožnje in seznamom prepovedi letenja. Prisoten je element nenehnega suma, ki vodi v mrežo državljanskega vohunstva.

4.

Mreža državljanskega vohunstva: Dober primer je Wal-Martov program »See Something, Say Something« (Opazi in povej), ki državljane  spreobrača v neplačane delavce policijske države. V pripravi je tudi zakon, ki nudi imuniteto tožnikom, ki delujejo »v dobri veri«, ko poročajo o sumljivih dejanjih. To vodi v napačne aretacije in izginotja, strah družbe je postal usmerjen proti njej sami.

5.

Izvršilni odloki: Vsakič, ko država centralizira svojo moč v izvršilni veji z izbrisom kontrole in bilance ločenih pravnih in sodnih teles, je rezultat diktatura. Pod pretvezo »ogrožene« državne varnosti le zakonodaja (kongres) ustvarja zakone. Med najbolj nezaslišanimi je Obamov odlok o neomejenem pridržanju osumljencev še po tem, ko jih je sodišče spoznalo za nedolžne. 

6.

Nadzor regulatorskih uradov: Po definicije le pravosodje lahko ustvarja zakone. A pravosodje je ustvarilo »regulatorna telesa«, ki ustvarjajo de facto zakone preko »kršitev«, ki nam kratijo našo svobodo. Najbolj jasen primer je totalni nadzor hrane, ki deluje v skladu z globalnim dnevnim redom. Regulatorni uradi v Združenih državah so vzpostavili sistem, v katerem vrtljiva vrata korporativne vlade vodijo v korupcijo in utrditev moči – in ne v svobodne trge. 

7.

Predsednik napove vojno unilateralno: Glede na  izvršilne odloke orisane zgoraj, lahko predsednik napove vojno, če je kongres potrdil sklep. Zdi se, da bi kongres lahko dokončno izgubil svojo moč v luči predsednikove. Posledično bomo živeli v stalnem stanju vojne, ekvivalentnemu tretji svetovni vojni, katero bodo nadzorovali izključno sedanji ter prihodnji predsedniki.

8.

Mučenje: ZDA ima vodilno šolo metodologije mučenja (WHINSEC), ki je odgovorna za urjenje latinsko-ameriških diktatorjev in njihovih morilcev, z znanjem o zastraševanju lokalnih prebivalcev. Legalizacija mučenja na plan prinaša stajne policije s strategijo rekrutiranja kriminalcev in sadistov, ki bi radi bili del takega sistema. 

9.

Prisilna delovna taborišča (gulagi): Kot je ilustrirala Naomi Wolf: »S svojimi zapori v Iraku, Afganistanu ter seveda v Guantanamu na Kubi, kjer zapornike zlorabljajo in neomejeno zadržujejo brez sojenja in brez pripadajočih sodnih procesov, ima Amerika nedvomno svoj gulag.« Tihi gulag znotraj Amerike, je profitni zaporno-industrijski sistem, ki denar kopiči pri obojem, gradnji zaporov in poceni delovni sili. Oddelek za obrambo sam plačuje zapornikom 23 centov na uro, da gradijo njihov sistem orožja, ker je jasno vrsta suženjskega dela.

10.

Nadzor vseh komunikacij (propaganda):  Nadzor in totalna kontrola vseh medijev, televizije (predsednik lahko v Ameriki kadarkoli prekine program za svoja sporočila), interneta (piratstvo služi kot izgovor za nadzor nad privatno internetno industrijo), 
telefonije (mobiteli s sledilnimi napravami, katere lahko prevzamejo za vladna sporočila – nujna ali ne): postali smo »voljni« udeleženci v scenariju, ki zdaleč presega 1984 (politično znanstveno fantastična knjiga, ki jo je napisal in leta 1949 izdal George Orwell). Priča smo mentalnemu vdoru preko propagande in fizičnemu vdoru preko nadzora sistemov. 

Nedvomno si Združene države glede na zgornje kriterije zaslužijo naziv diktatura. 
Ko se enkrat vzpostavi atmosfera, ni več potrebno, da so povprečni udeleženci del zarote, ko brez vprašanj plavajo s tokom. Nekoliko absurdno, se je Ameriška zgodovina gradila prav na podlagi odpora proti diktatorjem. Tega bi se  morali spominjati ob upoštevanju varoval, očrtanih v  ustanovnih dokumentih. 
Potrebno si  je priznati izgubo svobode in zavračati dojemanje resnice, ki temelji na strahu. Le takrat bodo Svoboda, Ljubezen in Mir prevladali!
Vir: ACTIVIST POST, 16.5.2011